Proizvodnja se je tako decembra spet povzpela na 840.000 sodov, do konca leta pa naj bi Libija pridobivala že okoli 950.000 sodov na dan. Generalni sekretar Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) Abdalla El Badri napoveduje, da bi lahko proizvodnja v prvem četrtletju prihodnjega leta zrasla na 1,3 milijona, v drugem četrtletju pa na 1,5 milijona sodov, medtem ko bo na doseganje polne proizvodnje treba počakati še skoraj vse leto.
Vzponi in padci z Gadafijem
Libija ima še precejšne neizkoriščene potenciale, saj je proizvodnja že sredi 70. let prejšnjega stoletja dosegla 3,4 milijona sodov na dan, nato pa zaradi mednarodnih protirežimskih sankcij v 80. in 90. letih znatno upadla. Vnovičen preobrat je sledil na začetku prejšnjega desetletja, ko so se odnosi med Gadafijem in zahodnimi voditelji močno otoplili, zanimanje za Libijo med svetovnimi naftnimi družbami pa je spet začelo naraščati. Velikani, kot so britanski BP, nizozemsko-britanski Shell, francoski Total, italijanski Eni, španski Repsol in ameriški ConocoPhillips, so tako s pomočjo obsežnih investicij načrtovali ponovno rast proizvodnje na tri milijone sodov na dan, oblasti pa so že leta 2009 odobrile 12,1 milijarde libijskih dinarjev (4,7 milijarde evrov) vreden projekt razvoja in nadgradnje 24 naftnih polj.
Libija lahko nadaljnjo rast pričakuje tudi v prihodnje, saj so napovedi svetovnega povpraševanja po nafti in zemeljskem plinu za prihodnji dve desetletji izrazito pozitivne, alternativ za izkoriščanje novih rezerv pa je vse manj. Tako tri največje evropske naftne družbe tudi za Libijo že pripravljajo načrte za ponoven zagon dejavnosti, ki so bile februarja nenadno prekinjene. BP in Shell si ogledujeta možnosti za nadaljevanje raziskovalnih dejavnosti, Total pa nadaljuje pogovore glede novih morskih vrtin ob libijski obali. Ob tem so nove libijske oblasti že nakazale, da nameravajo spoštovati sporazume, ki so jih naftne družbe sklenile z nekdanjim režimom.
jernej.ogrin@guest.dnevnik.si
