Semolič meni, da bi se morala politika v prvi vrsti ukvarjati z zmanjšanjem brezposelnosti in ustavitvijo trenda rasti negotovih oblik dela. Slednje se po njegovi oceni niso razširile zaradi potreb na trgu dela, ampak zaradi hlepenja lastnikov kapitala po čim večjem zaslužku.

Samostojni svetovalec ZSSS Goran Lukič ugotavlja, da se soočamo s tremi obrazi delavcev - delavcem kot najemno delovno silo, ki životari z delom prek agencij, delavcem kot strojem, ki "tolče" nadure, in delavcem kot storitvijo, katerega delodajalec zaradi zniževanja lastnih stroškov sili v lažno samozaposlitev. Lukič pri agencijskem delu opozarja na pogoste primere "veriženja" in krajšanja pogodb, izstavljanja plačil za svoje storitve delavcem, ter neenak položaj v primerjavi z redno zaposlenimi, na primer pri regresu in božičnicah. Na osnovi podatkov Umar, po katerih se je v zaposlovalnih agencijah neto dobiček iz poslovanja lani povečal za skoraj 100 odstotkov, ugotavlja, da agencijska dejavnost očitno ne pozna krize, kot primere podjetij, ki takšno delo zelo uporabljajo, pa je Lukič omenil številna uspešna slovenska podjetja, kot so Krka, Lek, Elan in Hella Saturnus.

Lukič je povedal, da je bilo v Sloveniji lani skoraj 12 milijonov nadur, s čimer bi, kot pravi, lahko dobili več kot 5600 novih rednih zaposlitev. Kot primer podjetja, ki izrazito pretirava z nadurami, je izpostavil Savo hotele Bled, ki bi po njegovi oceni s 45.000 presežki ur in 6130 dnevi neizkoriščenega dopusta v prvih devetih mesecih letos lahko na novo zaposlila kar 51 delavcev. Sedanjih 317 očitno ne zadošča, pravi Lukič.

Pri samozaposlitvah pa Lukič opozarja na porast lažnih samozaposlitev. "Vse več je oseb, ki si pod pritiskom delodajalcev uredijo status samozaposlenih, vzamejo subvencijo in sami plačujejo socialne prispevke, pri tem pa še vedno delajo pri delodajalcu, za katerega so seveda cenejši od redno zaposlenih," je povedal Lukič in opozoril, da naj bi bilo po oceni zavoda za zaposlovanje lažnih kar 27 odstotkov samozaposlitev. Če to drži, je bilo od 22 milijonov evrov, kolikor je država v prvih 10 mesecih letos namenila za subvencije, kar 6 milijonov evrov uporabljenih za kršitve delovne zakonodaje.