"Seznam bomo obema stranema poslali kmalu. Ne bomo pa ga posebej komentirali, prav tako ne imen na njem in datumov," je na vprašanje Dnevnika dejal tiskovni predstavnik komisarja za širitev Peter Stano. Na zunanjem ministrstvu so dejali, da bodo s komentarjem počakali do danes.

Po splošnem pričakovanju naj bi komisija seznam Sloveniji in Hrvaški izročila danes, po tistem, ko bo Hrvaška v Bruslju z Evropsko unijo podpisala pristopno pogodbo. Arbitražni sporazum namreč določa, da z dnem podpisa te pogodbe začnejo teči vsi v njem zapisani roki. Med drugim morata Ljubljana in Zagreb s seznama uglednih mednarodnih pravnikov v petnajstih dneh (do 24. decembra) izbrati predsednika arbitražnega sodišča in še dva člana. Seznam sestavita predsednik evropske komisije in komisar za širitev. Če skupnega jezika o treh arbitrih ne najdeta, jih imenuje predsednik Meddržavnega sodišča Haagu (ICJ).

Manjšanje razpoložljivih dni

Sporazum sam ne določa, kdaj mora komisija seznam izročiti državama, a se zdi smiselno, da to stori čim prej (torej danes), saj v nasprotnem odžira dneve v petnajstdnevnem roku za dogovor o treh arbitrih. Po neuradnem viru iz komisije seznama morda res ne bodo izročili danes, ker bo v Bruslju ob evropskem vrhu izredno natrpan urnik, temveč kak dan pozneje. Po eni od interpretacij sporazuma pa bi petnajstdnevni rok začel veljati šele z dnem, ko komisija seznam izroči državama. A ta razlaga se zdi na bolj trhlih nogah, za interpretacijo sporazuma pa je pristojno še neobstoječe arbitražno sodišče... Je pa navadno, da datum izročitve seznama evropske komisije ni bil dogovorjen že mnogo prej, saj arbitražni sporazum velja že več kot leto dni, približno en mesec pa se tudi že ve, da bo Hrvaška pristopno pogodbo podpisala danes.

Po neuradnih napovedih je pričakovati, da si bosta obe državi prizadevali čim dlje držati v tajnosti seznam približno desetih arbitrov, da se ne bi razvnela javna polemika o imenih oziroma o tem, kateri bi bil za katero državo primernejši. Sicer pa se v podobnih primerih pogosto zgodi, da strani v sporu ne najdeta skupnega jezika o arbitrih in da bi torej nalogo prevzel predsednik ICJ.

V zboru za republiko za dvomesečno preložitev

Premier Borut Pahor je včeraj po seji odbora državnega zbora za zunanjo politiko dejal, da je Slovenija pripravljena na začetek arbitražnega postopka in da bo ta vlada do predaje poslov novi skrbela za izpolnitev vseh nalog, ki jih določa urnik, posebej glede imenovanja arbitrov, je poročala STA. Pahor bo danes v imenu Slovenije v Bruslju tudi podpisal pristopno pogodbo Hrvaške z Evropsko unijo.

Predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm in nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel sta v torek sicer predlagala preložitev podpisa hrvaške pogodbe za mesec ali dva, da se novima vladama omogoči najti morebitno kompromisno rešitev. Predlagala sta tudi, naj Slovenija pred podpisom hrvaške pristopne pogodbe zahteva jasno zavezo Zagreba o umiku njegove enostranske izjave, v kateri je zapisal, da arbitražni sporazum ne pomeni pristanka na stik Slovenije z odprtim morjem. Zunanje ministrstvo je odvrnilo, da hrvaška enostranska izjava nima mednarodnopravne podlage in da ni razlogov, da Pahor ne bi podpisal pogodbe v skladu z mandatom, ki mu ga je podelil državni zbor.

Pavliha: Vukasa je treba izločiti

Arbitražno sodišče bo imelo pet članov. Slovenija in Hrvaška sta svojega nacionalnega predstavnika v njem že izbrali - to sta Jernej Sekolec in Budislav Vukas - vendar strokovnjak za pomorsko pravo dr. Marko Pavliha vztraja, da mora nova slovenska vlada nujno zahtevati Vukasovo izločitev. Hrvaški strokovnjak za mednarodno pravo je namreč po Pavlihovih besedah večkrat javno izražal svoja stališča in napovedal, kako bi rešil mejni spor, kar je po arbitražnem sporazumu izločitveni razlog. "Na to me opozarjajo številni tuji strokovnjaki," poudarja Pavliha.

Budislav Vukas je eden redkih hrvaških mednarodnopravnih strokovnjakov, ki so prepričani, da arbitražni sporazum za Hrvaško ni slab in da je dobra podlaga za zaščito hrvaških interesov. Marka Pavliho pa pri tem bivšem podpredsedniku Mednarodnega sodišča za pravo morja v Hamburgu moti predvsem to, da si izraz "odprto morje" razlaga povsem drugače kot slovenski strokovnjaki. "Vukas trdi, da arbitražni tribunal po vseh pravilih Sloveniji ne bi smel dosoditi dimnika oziroma koridorja, po katerem bi ladje plule v slovenske teritorialne vode, temveč le služnostni prosti prehod. Iz Vukasovih javnih stališč je torej razvidno, da bi kot morebitni arbiter podprl odločitev, da stik z odprtim morjem ne more pomeniti določitve teritorialnega stika," navaja Pavliha.

Marko Pavliha je bil v fazi sprejemanja arbitražnega sporazuma njegov velik kritik. Menil je, da je slab in da bi bil podpis takšnega dokumenta "neodpustljiva izdaja slovenskega naroda". Ko je sporazum bil podpisan, pa je Pavliha nadaljnje postopke v povezavi z njim napovedal s citatom češkega pisatelja Karla Čapka: "Hvala bogu, pogodba je podpisana, zdaj moramo najti način, da jo izigramo."

Danes Pavliha pravi, da ni tak nasprotnik arbitražnega sporazuma, za kakršnega velja v javnosti. "Odhajajočo vlado sem opozarjal le, da je izpogajala premalo. Arbitražni sporazum je tvegana danost, toda kdor bo na oblasti, bo moral mednarodno pravo, katerega del je tudi ta sporazum, brezpogojno spoštovati. Po podpisu hrvaške pristopne pogodbe imamo trideset dni časa, da opredelimo predmet spora. In že tukaj bi morala biti nova vlada bistveno bolj samozavestna, kot je bila sedanja. Če bomo že spor opredelili tako, da bomo dobili manj, potem od arbitraže ne moremo pričakovati čudežev," nam je dejal Pavliha.