Razmere na severu Kosova so boljše kot pred nekaj dnevi. Vzrok za to so po vsem sodeč trije medsebojno povezani dogodki - hud incident z začetka minulega tedna, ko je bilo v spopadih z lokalnimi Srbi ranjenih nekaj Kforjevih vojakov, sporazum o skupnem upravljanju mejnih prehodov, ki sta ga v Bruslju minuli mesec dosegli delegaciji Kosova in Srbije, ter pričakovanje uradnega Beograda, da bo danes Srbija dobila status države kandidatke za vstop v Evropsko unijo. Lokalni srbski voditelji sicer ponavljajo, da so pripravljeni na sodelovanje s Kforjem, ne pa tudi z Eulexom in kosovsko carinsko službo. Zagotavljajo, da bodo znova blokirali ceste, če bo Kfor spet pomagal Eulexu in kosovskim organom.
Znano je, da srbska vlada vsako leto nameni vsaj 130 milijonov evrov za financiranje svojih struktur na severu Kosova, ki dejansko stojijo tudi za postavljanjem teh barikad. Poznavalci kosovskih razmer poudarjajo, da izboljševanje razmer očitno pomeni poskus srbske vlade, da v prvi vrsti prepriča Nemčijo in ostale najpomembnejše evropske države, da si Beograd želi mirne rešitve vseh težav, vključno z odstranjevanjem barikad.
Kfor in Nato imata dovolj mučnih dogodkov v zvezi z barikadami, kar so jasno povedali tudi srbski vladi in štirim županom občin na severu Kosova. Vri blizu Kforja pa trdijo, da na drugi strani ni nikakršnih zagotovil, da bodo v naslednjih nekaj dneh dejansko deblokirane vse ceste na severu države. Obstaja celo bojazen, da se bodo lokalni Srbi vrnili na barikade, če Srbija danes ne dobi statusa kandidatke, saj Beograd ne bo več imel veliko interesa za takojšnjo normalizacijo stanja na tem delu Kosova.
Vlada Kosova pa medtem z velikim upanjem pričakuje odločitev EU, da s Kosovom začne dialog o liberalizaciji vizumov, ki bi kosovskim državljanom omogočil, da bodo najkasneje v roku dveh let lahko brez vizumov potovali v Evropo. Ta dialog, ki se bo najverjetneje začel na začetku prihodnjega leta, bo uspešno končan le, če bo Kosovo izpolnilo vse pogoje, ki pa bodo zelo rigorozni, še posebno v zvezi z lažnimi azilanti. Takšnih je bilo v minulih dveh letih na tisoče z juga Srbije, kjer živijo Albanci, in iz Makedonije. Kosovska vlada bo morala zagotoviti, da takšnih azilantov ne bo več, sicer se za vizumsko liberalizacijo lahko obriše pod nosom.