Toda pristanek pogojuje s številnimi zahtevami. Arabska liga se doslej še ni izrekla, ali bo vanje privolila. Državljanska vojna v Siriji medtem postaja vse bolj surova. Ne samo da se varnostne sile še vedno znašajo nad protirežimskimi protestniki in se spopadajo z dezertersko Svobodno sirsko vojsko, zdaj se v večetnični Siriji začenjajo tudi sektaški spopadi med civilnim prebivalstvom. Po ocenah Ramija Abdulrahmana, vodje Sirskega observatorija za človekove pravice, ki dogajanje v domovini spremlja iz izgnanstva v Veliki Britaniji, so Asadove sile že izgubile nadzor nad približno desetimi odstotki ozemlja.
Razmišljanja o skorajšnjem vojaškem posredovanju so (za zdaj) potihnila
Na geopolitični prelomnici Bližnjega vzhoda se je sektaško nasilje, podobno tistemu med iraško državljansko vojno, najprej pojavilo v mestu Homs. Po pričevanjih prebivalcev, ki jih prenašajo arabske televizije, prihaja do občasnih spopadov in ugrabitev med različnimi etničnimi skupinami. Zgolj v ponedeljek naj bi v bolnišnice pripeljali 60 trupel. Sočasno varnostne sile še naprej napadajo protirežimske aktiviste. Zaradi večmesečnega obleganja Homsa v mestu že začenja primanjkovati osnovnih življenjskih potrebščin.
"Sirska vojska se zaradi naraščajočega števila dezerterjev nahaja pod vse močnejšim pritiskom. Dvomimo lahko, da bo režimu uspelo obrniti ta trend. Kmalu bi se lahko začela razprava o vzpostavitvi varnih območjih ob meji s Turčijo in Jordanijo. Zdaj se zdi, da prav to poskušajo Sirci narediti na lastno pest. V Siriji se že in se bo tudi v prihodnje odvijala državljanska vojna. Ljudje ne bodo kar pozabili dejanj režima in varnostnih sil v Banijasu, Latakiji ali Homsu," je ocenil Rami Abdulrahman.
Po uvedbi gospodarskih sankcij Arabske lige zoper Sirijo pritisk na režim Bašarja Al Asada ne pojenja. Združeni narodi Sirijo obtožujejo "velikih in sistematičnih" kršenj človekovih pravic v osem mesecev trajajoči vstaji, ki naj bi terjala že več kot 4000 mrtvih (po podatkih sirskih oblasti je med njimi tudi več kot 1100 vojakov in policistov). Ameriški podpredsednik Joe Biden je s sirsko severno sosedo Turčijo že razpravljal o možnih stabilizacijskih korakih Sirije po padcu Asadovega režima. Zunanja ministrica Hillary Clinton pa se je včeraj v Ženevi sestala s predstavniki sirske opozicije.
Govorica o skorajšnji vojaški intervenciji za zaščito civilnega prebivalstva v Siriji je za zdaj izginila v ozadje. Za hladen tuš so poleg največje sirske zaščitnice na mednarodnem političnem parketu poskrbeli še Združeni narodi in samo dejstvo, da je Sirija že potonila v državljansko vojno. Kljub težkim razmeram v državi vzpostavitev "humanitarnega koridorja" za oskrbo sirskega civilnega prebivalstva še ni nujna, so ocenili v svetovni organizaciji.
Zasnove nove "hladne vojne"
Po visokih obratih v minulih tednih je pesek v mednarodno diplomatsko kolesje dodatno zalučala Rusija. Moskva zaradi lastnih vojaških in gospodarskih interesov v Siriji ne podpira obsodb Asadovega režima v varnostnem svetu ZN in s tem preprečuje sprejetje resolucij, ki bi utegnile služiti kot osnova za (ne)humanitarno vojaško intervencijo. Ruska črnomorska flota ima v sirskem mestu Tartus edini privez v Sredozemskem morju, tamkajšnjo oporišče pa nameravajo do prihodnjega leta še razširiti in modernizirati. S Sirijo jih vežejo še sklenjeni orožarski posli v višini štirih milijard dolarjev, ruske investicije v Asadovo gospodarstvo pa so v letu 2009 znašale vrtoglavih 19,4 milijarde dolarjev.
Zunanji minister Sergej Lavrov je že avgusta dejal, da bo Rusija storila vse, kar je v njenih močeh, da bi preprečila ponovitev libijskega scenarija v Siriji. Ta se je v minulih tednih jasno izrisal na diplomatskem parketu. Arabska liga je vršila neposredni pritisk na Sirijo kot uvod na diplomatski spopad v Združenih narodih, kateremu bi zelo verjetno sledilo vojaško posredovanje. Pred obalami Sirije že patruljira ameriška letalonosilka USS George H. W. Bush. V vzhodnem Sredozemlju se kuha nova hladna vojna med velesilama. Rusija je namreč v Tartus kot protiutež napotila majhno flotiljo ladij z letalonosilko Admiral Kuznecov na čelu, Siriji pa je v skladu z dogovorom iz leta 2007 prav v teh dneh dostavila protiladijske in supersonične rakete, ki bodo po mnenju ruskega generalštaba okrepile obrambno sposobnost Sirije.
