Minister za delo Carlos Lupi, član leve Demokratske stranke delavcev (PDT), ki je v vladni koaliciji, je po mesecu dni prizadevanja, da bi se opral krivde, v nedeljo podal odstop, ki ga je Rousseffova takoj sprejela. V zvezi z njim so mediji razkrili, da si je leta 2009 pogosto privoščil izlet z zasebnim letalom v lasti poslovneža Adaira Meire, direktorja nevladne organizacije, ki je sumljivo zmagalo na licitaciji projektov pri ministrstvu za delo.
Lupi je pred parlamentom zatrdil, da Meire ne pozna, vendar je revija Veja nekaj dni zatem na svoji spletni strani objavila videoposnetek, ki prikazuje Meiro in Lupija, ko skupaj izstopata iz omenjena letala. Poleg tega je vladna komisija za etiko (brazilska različica našega računskega sodišča) na njegovem ministrstvu ugotovila sporne pogodbe brez utemeljenih razlogov, ki jih je podpisal minister.
Pred Lupijem so od 1. januarja letos, ko je Rousseffova prevzela krmilo države, morali odstopiti šef njenega kabineta Antonio Palocci, minister za transport Alfredo Nascimento, minister za kmetijstvo Wagner Rossi, minister za turizem Pedro Novais, minister za šport Orlando Silva in minister za obrambo Nelson Jobim. Slednji je bil edini minister od omenjene sedmerice, ki je odstopil zaradi nestrinjanja s predsednico.
Ministra za industrijo Pimentela so v brazilskem časopisu O Globo v nedeljo razkrinkali, da je bil med letoma 2002 in 2009 svetovalec pri podjetju, s katerim je njegov ministrski resor sklepal mastne pogodbe. Pimentel, ki to zanika, je priznal, da je predsednica Dilma Rousseff od njega zahtevala jasna pojasnila in transparentno ter trezno ravnanje. Povedano drugače, če ne bo mogel demantirati medijev, bo moral prav hitro pospraviti svojo pisarno na ministrstvu.
Najbolj logična politična posledica za katerega koli predsednika, ki je v manj kot letu dni izgubil šest ministrov zaradi korupcije, bi bil padec javne podpore, kar pa se Rousseffovi ni zgodilo. Še vedno jo podpira okoli 70 odstotkov volilcev, ker menijo, da je pravzaprav ona prisilila ministre in druge vladne funkcionarje k odstopu že ob najmanjšem sumu korupcije.
V brazilskem predsedniškem sistemu se ministri volijo iz vrst tistih strank, ki vladi zagotavljajo podporo v parlamentu, kar pomeni, da mora predsednik na koncu sprejeti za to funkcijo osebo, ki mu jo predlagajo podporne parlamentarne stranke, zato danes nihče v Braziliji ne govori o politični krizi. V Rousseffovi celo vidijo poroka za reševanje problema korupcije. Po drugi strani pa visoko podporo, ki jo je deležna, pripisujejo tudi sedanjim ugodnim ekonomskim razmeram v tej državi.
