V francoščini, nizozemščini in nemščini - treh uradnih jezikih v Belgiji - so se člani novega kabineta zavezali zvestobi kralju ter spoštovanju belgijske ustave in zakonov. Kralj Albert II., ki je v minulem letu in pol pogosto pomagal miriti sprte politike in ohraniti koalicijska pogajanja, se je z vsakim posebej rokoval, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Di Rupo - po več kot 30 letih prvi francosko govoreči in prvi socialistični predsednik vlade v Belgiji, obenem pa tudi prvi, ki javno priznava, da je gej - bo v kabinetu premierja nasledil Yvesa Letermea, ki je po parlamentarnih volitvah junija lani vodil začasno vlado. Ta je bila manjša od nove, saj je imela 15 ministrov in sedem državnih sekretarjev.

V novem kabinetu je dosedanji dolgoletni finančni minister Didier Reynders postal zunanji minister, dosedanji šef diplomacije Steven Vanackere pa finančni minister. Minister za gospodarstvo je Johan Vande Lanotte. Ženske so na čelu ministrstev za notranje zadeve, socialo, srednji razred in manjša podjetja, pravosodje in zaposlovanje, piše AFP.

Novo vladno koalicijo sestavljajo po tri flamske in valonske stranke, in sicer socialisti, krščanski demokrati ter liberalci. V njej pa ni najmočnejše politične stranke flamsko govorečega dela, nacionalistov N-VA.

Svetovni rekorderji v brezvladju

Ker se strankam zaradi razlik v stališčih med frankofonskim jugom in bogatejšim flamsko govorečim severom ni uspelo dogovoriti o oblikovanju vlade, je Belgija letos postala svetovna rekorderka v trajanju brezvladja. Minuli teden so nato belgijski politiki naposled dosegli dogovor o končanju politične krize.

Da je dogovor res nujen, so sicer ugotovili šele po tem, ko je bonitetna agencija Standard&Poor's Belgiji konec novembra znižala kreditno oceno z AA+ na AA, državi pa so se nevarno povišali stroški zadolževanja. Belgijski javni dolg je že lani znašal 96 odstotkov BDP, z višjim sta se lahko v območju evra "pohvalili" le še Grčija in Italija.

Nova vlada, katere program bo Di Rupo poslancem uradno predstavil v sredo, je za proračun za prihodnje leto tako že napovedala stroge varčevalne ukrepe, najstrožje v Belgiji v kar 70 letih. Z njimi naj bi v letu dni privarčevali 11,3 milijarde evrov, primanjkljaj naj bi se znižal pod mejo treh odstotkov BDP, do leta 2015 pa naj bi uravnotežili proračun.

Med drugim Belgijce čakajo posebni davki na višje dohodke, obdavčenje delniških poslov, krčenje nadomestil za brezposelnost ter višja starostna meja za predčasno upokojitev. Vlada poleg tega načrtuje nadaljnji prenos pooblastil z Bruslja na regionalno raven.

Do volitev le še dve leti in pol

A kot Belgijo opozarja uvodnik v dnevniku Le Soir, ki ga povzema AFP, Di Rupovi vladi - potem ko so politiki s pogajanji zapravili kar leto in pol - do naslednjih volitev ostajata le še dve leti in pol, "to pa je zelo malo časa za očiščenje javnih financ, prilagoditev našega socialno-ekonomskega modela 21. stoletju in uresničitev reforme države". Prihodnost "bo vse prej kot piknik", dodaja dnevnik La Libre Belgique.

Poleg vsega naštetega ima Di Rupo še en minus, in to je slabo znanje flamščine, na kar mediji pogosto opozarjajo. Še posebej so se iz njega ponorčevali, ko je nedavno pomešal besede in Belgijce pozval k pitju (drinken), reči pa je želel, da je dogovor o varčevanju nujen (dringen). Novi premier sicer obljublja, da se bo jezika hitro naučil in da bo v parlamentu poslancem odgovarjal v flamščini.