Kot je iz južnoafriškega Durbana sporočila predstavnica nevladnega društva Focus Barbara Kvac, so pogajanja, ki so se začela pretekli ponedeljek, v prvem tednu potekala v precej konstruktivnem tonu, posebnega napredka pri reševanju nekaterih ključnih tehničnih vprašanj pa še ni bilo. "Trenutno pa slabo kaže tudi za glavna politična vprašanja," je pojasnila. "Na vseh glavnih vprašanjih se danes pogajanja nadaljujejo s ciljem, da se pripravijo jasna besedila, o katerih bodo odločali ministri," je dejala Kvacova.
Na konferenco, ki bo trajala do petka, je danes prispel tudi minister za okolje, ki opravlja tekoče posle, Roko Žarnić. Udeležil se bo ministrskega dela zasedanja in bo v sredo tudi nagovoril udeležence konference, je sporočil. Slovenija je v vladnem stališču pred konferenco izpostavila, da je v tem trenutku za svet najsprejemljivejša možnost drugo obdobje kjotskega protokola, četudi brez Japonske, Rusije in Kanade. Slovenija sicer podpira nadaljevanje kjotskega protokola in upoštevanje ponorov.
Želja: sprejetje amandmajev
Želja nevladnih organizacij je, da se v Durbanu sprejmejo amandmaje h kjotskemu protokolu, ki bodo opredelili zaveze za zmanjšanje emisij razvitih držav in izboljšali pravila, da bodo ta zagotovila, da dejansko pride do resničnih zmanjšanj emisij. "Pomembno je tudi, da se sprejme načrt pogajanj, ki bo najkasneje do leta 2015 pripeljal do sprejetja pravno zavezujočega dogovora, ki bo vključeval vse države. Zgolj pogodbenice kjotskega protokola same ne morejo preprečiti katastrofalnih podnebnih sprememb," je opozorila Kvacova.
Podobno kot na prejšnjih podnebnih pogajanjih v Koebenhavnu in Cancunu tudi tokrat Japonska, Kanada in Rusija jasno zavračajo sprejem nadaljnjih obveznosti v okviru kjotskega protokola. "Kljub temu se ostale države vključujejo v tehnične razprave o vprašanjih, ki so pomembna za dogovor o drugem ciljnem obdobju. V okviru pogajanj o kjotskem protokolu nevladne organizacije skrbi razprava o možnih rešitvah glede upoštevanja ponorov ter prenosa dodeljenih emisijskih enot v naslednje ciljno obdobje. Trenutno kaže, da bodo ta pravila še oslabila že tako zelo nizke cilje, ki so jih razvite države pripravljene sprejeti," izpostavlja Kvacova.
Na pogajanjih prav tako slabo kaže dogovoru o zagotovitvi sredstev za podnebni sklad. Države so se pripravljene dogovoriti o operacionalizaciji sklada, medtem ko še vedno niso pripravljene zagotoviti sredstev, ki bi ta sklad napolnila.
