Banke ne razkrivajo, koliko davka bodo plačale
Obe banki v večinski lasti države pa nista edini, ki bosta plačali davek. V banki Hypo so pojasnili, da bo davek po predhodnih, še nepotrjenih izračunih minimalen, v banki Raiffeisen bodo podatke o plačilu davka sporočili, ko jih bo objavila matična družba. V SKB in banki Unicredit na vprašanje glede pričakovanega plačila davka niso odgovorili, medtem ko je po mnenju Deželne banke Slovenije in Abanke o tem preuranjeno govoriti.
Banke bodo davek prvič plačale prihodnje leto, pri čemer davčno osnovo za obračun davka predstavlja bilančna vsota banke, davčna stopnja je 0,1-odstotna, olajšava pa znaša 0,167 odstotka posojil, odobrenih podjetjem in samostojnim podjetnikom. Banka je lahko davka tudi oproščena, če višina posojil presega določen odstotek bilančne vsote. Spomnimo, da bi po izračunu finančnega ministrstva iz marca letos davek plačalo 14 od skupno 25 bank in hranilnic v skupnem znesku 8,8 milijona evrov. Če bi te banke in hranilnice, ki imajo 70 odstotkov bilančne vsote sektorja, povečale kreditiranje ter zmanjšale ali izničile davčno obveznost, bi država pobrala tri milijone evrov davka.
Banke: Davek ne bo spodbudil kreditiranja
Ministrstvo za finance je do minulega tedna zbiralo pripombe k pravilniku o obračunu davka na bilančno vsoto. Pripombe bank so zbrali v Združenju bank Slovenije, gre pa predvsem za manjše tehnične dopolnitve. "Zakon je namenjen spodbujanju in oživitvi gospodarstva, a iz odbitne postavke izvzema kreditiranje lokalnih skupnosti, finančnih institucij, predvsem pa prebivalstva, ki bi z večjo potrošnjo in investicijami zagotovo pozitivno vplivali na gospodarstvo," menijo v banki Unicredit. Dodali so, da se olajšava priznava le za posojila, medtem ko za druge oblike financiranja, na primer garancije, podjetniške obveznice in podobno, spodbud oziroma olajšav ni.
V NKBM so povedali, da so ministrstvu za finance že pri pripravi pravilnika izrazili pomisleke glede učinkovitosti ukrepa. Ponovno so poudarili, da teza o zmanjšanju kreditiranja gospodarstva s strani bank ne zdrži v celoti. "Del slovenskega gospodarstva, ki je izrazito izvozno usmerjeno in dosega dobre poslovne rezultate, je po obsegu del še vedno pod rekordnima letoma 2007 in 2008 in je primerljiv z obsegi iz leta 2006. To pomeni, da velikega povpraševanja po kapitalu za nove investicije še ni. Del gospodarstva, ki je svojo rast v preteklih letih generiral pretežno skozi finančne vzvode in z ekspanzivno rastjo gradbeništva, pa se po večini sooča z visoko potrebo po obratnem kapitalu in sredstev ne potrebuje za nove projekte, ki bi dolgoročno generirali rast," so pojasnili v NKBM.
katja.svensek@dnevnik.si
