Kdo lahko voli v nedeljo?

Volijo lahko vsi slovenski državljani, ki so dopolnili 18. leto starosti. V volilni imenik je letos tako vpisanih nekaj več kot 1,7 milijona volilk in volilcev.

Koga volimo pri teh volitvah?

Poslance državnega zbora. Za 88 poslanskih sedežev se poteguje 19 strank oziroma list. Dodatni dve mesti v državnem zboru sta rezervirani za predstavnika italijanske in madžarske manjšine, ki ju Italijani in Madžari na narodnostno mešanih območjih na Primorskem in v Prekmurju volijo po posebnem sistemu. Letos so volitve poslanca italijanske manjšine že odločene, kajti dosedanji poslanec Roberto Battelli je edini kandidat. Madžari imajo dva kandidata.

Kako pravilno volim?

Na dan volitev praviloma volimo na enem od volišč v kraju, kjer stalno prebivamo, v tujini pa na naših diplomatskih predstavništvih in po pošti. Katero je naše volišče, je navedeno na obvestilu, ki ga volilci prejmejo pred volitvami. Na volišču se volilnemu odboru izkažemo z osebnim dokumentom in podpišemo, da smo dobili glasovalni listič. Volimo tako, da na tem lističu obkrožimo zaporedno številko liste z imenom kandidata. Tako izpolnjeno glasovnico spustimo v volilno skrinjico.

Kako se razdelijo poslanski sedeži?

Državna volilna komisija najprej ugotovi, katere stranke so dobile več kot 4 odstotke glasov in so zato upravičene do delitve poslanskih sedežev. Zatem na podlagi števila glasov za vsako od teh list v posamezni volilni enoti izračunajo, koliko mandatov tem listam pripada neposredno. Preostale mandate razdelijo listam na podlagi seštevka njihovih ostankov glasov na državni ravni. Poslanci postanejo tisti kandidati, ki so v svojih okrajih zbrali sorazmerno največ glasov za stranko. Če je na primer stranka dobila en mandat, je poslanec postal kandidat z njene liste z najvišjim odstotkom zbranih glasov za stranko v volilni enoti. Če je dobila dva, je poslanec tudi kandidat z drugim najvišjim odstotkom in tako naprej.

Poslanec torej ni kandidat, ki v svojem okraju zmaga z največ glasovi?

Ne nujno. Iz enega okraja je lahko več poslancev, lahko pa tudi nobeden.

Čemu potem sploh okraji?

Zagotovili naj bi, da v parlament pridejo tudi ljudje iz manjših krajev.

Imajo majhne stranke sploh kakšno možnost, da pridejo v parlament?

Precej večjo, kot bi jo imele, če bi ustava določala večinski volilni sistem. Po našem volilnem sistemu sorazmerne zastopanosti strank v državni zbor pridejo stranke, ki na volitvah na državni ravni presežejo 4 odstotke glasov. Na volitvah pred tremi leti je bilo takih strank sedem, zunaj parlamenta pa jih je ostalo deset. Najmanj glasov sta dobili stranki Akacija (249) in Naprej Slovenija 475 glasov.

Kaj je parlamentarni prag?

Parlamentarni prag je omenjenih 4 odstotke glasov, kolikor jih mora stranka zbrati, da pride v parlament. Določen je v ustavi. Pomeni tudi, da stranka v parlamentu ne more imeti manj kot 4 poslance. Na prejšnjih volitvah je NSi s 35.774 glasovi (3,4 odstotka) ostala zunaj parlamenta.

So glasovi za stranke, ki ne pridejo v parlament, izgubljeni glasovi?

Da in ne. Za razdelitev poslanskih sedežev so ti glasovi za majhne stranke res izgubljeni. Povedano drugače, sorazmerno volilnemu uspehu, se pravi, da velike dobijo več, majhne pa manj, se razdelijo strankam, ki so presegle 4-odstotni prag. Za stranke, ki so zbrale več kot 2 odstotka glasov, ostaja pomembna tolažilna nagrada, da do naslednjih volitev dobijo sorazmerni delež državne dotacije, ki na leto znaša približno 2 milijona evrov.

Kaj je "pametno" glasovanje?

To je morebiten razmislek volilca stranke, ki ji tik pred dnevom glasovanja javnomnenjske ankete ne dajejo nobene možnosti, da dosežejo 4-odstotni prag za vstop v parlament, da svoj glas odda sorodni stranki, ki pa to možnost ima. S tem njegov glas ne bi šel v nič oziroma ne bi bil "izgubljen" glas. Druga vrsta "pametnega" glasovanja je povezana z vprašanjem, koga volilec želi za predsednika vlade. Analize so pokazale, da se je na prejšnjih volitvah del volilcev Zares in LDS odločil svoj glas oddati SD. Tako se je zgodilo, da je SD prehitela po vseh anketah javnega mnenja vodilno SDS in mandat za sestavo vlade je dobil predsednik SD Borut Pahor in ne predsednik SDS Janez Janša.

Kaj se zgodi z neveljavnimi glasovnicami?

Te lahko štejemo kot dokaz neumnosti, nepazljivosti ali pa protesta. Na volilni rezultat imajo tako malo vpliva, kot če bi ostali doma.

Ali lahko kandidata, ki je predsednik moje stranke, volim neposredno?

Ne. Zanj lahko glasujejo le volilci iz okraja, kjer kandidira.

Kdaj so naslednje volitve?

Redne novembra 2015, morebitne še ene izredne lahko tudi prej.