Indeks zaznave korupcije za leto (CPI) države razvršča glede na zaznano stopnjo korupcije v javnem sektorju v posamezni državi in temelji na percepciji poslovnežev in analitikov neke države. Gre za kompleksen indeks, nekakšno "nadraziskavo", utemeljeno na podatkih, ki so jih zbrale različne neodvisne in ugledne organizacije.

Slovenija je po podatkih TI letos izgubila osem mest in pri točkovanju doživela padec za 0,5 točke. Dodali so, da gre za izrazito odstopanje in opozorili, da letošnji indeks za Slovenijo z rezultati raziskave v minulih letih ni primerljiv.

Razlogi za padec so po njihovih besedah v naboru virov mednarodnih podatkov, ki neodvisno ocenjujejo Slovenijo in so vključene v CPI indeks. "Raziskava IMD nakaže padec ocene in je glavni razlog za spremembo CPI indeksa za Slovenijo. Toda ker sprememba v enemu viru podatkov ne pomeni spremembe polovice ali več virov podatkov iz leta 2010 v leto 2011, ni dovolj dokazov, da Slovenija izpolnjuje merila za oznako kritičnega zdrsa," so zapisali. Prvič so vključeni tudi podatki ICRG, ki uvrščajo Slovenijo pod povprečje, kar prav tako vpliva na slabši rezultat, so pojasnili.

Zaupanje državljanov se zmanjšuje

Zaupanje državljanov v delovanje institucij in pravno državo se zmanjšuje, ugotavljajo v društvu Integriteta. V času pred volitvami so pozvali politične stranke, da razkrijejo vse donatorje ter da zavrnejo donacijo, če posumijo, da sredstva izhajajo iz morebitnih sumljivih poslov, če podjetja ali posamezniki poslujejo neetično ali so osumljeni kaznivih dejanj, so zapisali v sporočilu za javnost.

"Le redki so razkrili višino donacij in donatorje, nekateri nam niso niti odgovorili, večina pa se sklicuje na zakonsko določilo. Po volitvah pričakujemo, da bo država resno pristopila in nas povabila k celostnemu reševanju financiranja političnih strank. Ljudje imamo namreč pravico vedeti, kako se porablja javni denar," so pojasnili.

Na poročilo TI so se odzvali v komisiji za preprečevanje korupcije, kjer so povedali, da jih ni presenetilo. Kot pravijo, so v letnem poročilu poudarili, da je bila Slovenija v preteklosti na mednarodnih lestvicah zaradi določenih metodoloških omejitev - predvsem na področjih merjenja sistemske korupcije - uvrščena mogoče celo previsoko. "Padca za skoraj 10 mest v enem letu zato ni razumeti kot pokazatelja, da se je zgolj v enem letu stanje na tem področju tako poslabšalo, ampak da ocena šele zdaj bolj realno prikazuje stanje, ki je v Sloveniji prisotno že desetletje in več," so zapisali v sporočilu za javnost.

Več dejavnikov vplivalo na "zdrs" Slovenije

Urad vlade za komuniciranje pa je v odzivu na poročilo TI zapisal, da na "zdrs Slovenije" vpliva več konkretnih in splošnih dejavnikov. Opozarja na pojasnila komisije za preprečevanje korupcije, po njihovih ocenah pa se "občutek o vse večji korupciji širi povsod po svetu", saj sta dve tretjini od 182 držav na lestvici pri ocenjevanju dobili manj kot polovico možnih točk.

Na slabšo oceno Slovenije po njihovih navedbah vplivajo tudi različni viri mednarodnih raziskav, ki ocenjujejo Slovenijo. Tako se strinjajo z navedbami TI, da je "glavni razlog za znižanje indeksa raziskava Inštituta za razvoj menedžmenta, kar pa je premalo, da bi Sloveniji pripisali oznako kritičnega zdrsa".

Kot so zapisali, so Slovenci danes verjetno dosti bolj občutljivi na pojav korupcije in ga bolj skrbno spremljajo. "Navsezadnje so tudi uradni organi, ki se borijo proti korupciji, čedalje bolj dejavni, kar krepi zaznavo ne samo o boju proti korupciji, ampak tudi o njenem obstoju," menijo.

Ob tem dodajajo, da vlada za te pojave nikoli ni bila neobčutljiva, temveč je "z vrsto dejavnosti spodbujala in pomagala pri spopadanju s korupcijo". Občutek o obstoju korupcije "žal krepi tudi dejstvo, da mnogi sodni postopki na to temo niso bili nikoli končani ali pa so nekje obstali", a "na delovanje neodvisne sodne oblasti nihče, tudi vlada, ne sme vplivati". Tako vlada problem korupcije v državi zaznava, oceno TI pa sprejema in je ne šteje za kritično.

Zaznane korupcije najmanj na Danskem, Novi Zelandiji in Finskem, največ v Somaliji in Severni Koreji

Mednarodna nevladna organizacija Transparency International je danes objavila indeks zaznave korupcije (CPI) za leto 2011, ki odraža zaupanje ljudi v svoje voditelje in javne institucije ter v vladavino prava v državi. Med 182 državami so se najbolje uvrstile Danska, Nova Zelandija in Finska, najslabše pa Somalija in Severna Koreja.

Danska in Nova Zelandija sta bili letos ocenjeni z 9,5 točke, Finska pa z 9,4 točke. Najslabše so se uvrstile šibke in nestabilne države, kjer je bila nedavno vojna ali kjer še vedno potekajo konflikti. Na samem koncu lestvice sta pristali Somalija in Severna Koreja z 1,1 točke, ki sta v CPI letos vključeni prvič.

CPI za letošnje leto sicer kaže, da sta kar dve tretjini od skupno 182 držav na lestvici od nič (zelo veliko korupcije) do deset (malo korupcije) dosegli manj kot pet točk. Takšen rezultat pomeni, da korupcija še vedno predstavlja resen problem. Slovenija je z indeksom 5,9 pristala na 35. mestu.

Kot so v sporočilu za javnost zapisali pri TI, so splošni rezultati CPI zaskrbljujoči, saj številne vlade svojih državljanov očitno še vedno ne ščitijo pred korupcijo. Kot opozarjajo, "protesti po vsem svetu ... jasno kažejo na občutek državljanov, da njihovi voditelji in javne institucije ne delujejo niti dovolj transparentno niti odgovorno".