Ministri so danes potrdili kompromis, ki so ga 19. novembra dosegle članice unije in parlament v spravnem postopku. Z uveljavitvijo lizbonske pogodbe imata Evropski parlament in Svet enakovredno vlogo pri sprejemanju proračuna, ki ga predlaga Evropska komisija.
Odobrena plačila za naslednje leto se bodo v primerjavi z letošnjimi zvišala za 1,86 odstotka. Ker pa dogovorjena plačila ostajajo pod napovedjo o dvoodstotni inflaciji za prihodnje leto, gre v realnem smislu za zmanjšanje evropskega proračuna.
Dogovor o proračunu za prihodnje leto sicer vključuje tudi spremembo proračuna za letos, in sicer za zvišanje porabe za 200 milijonov evrov.
Največ denarja v proračunu za naslednje leto je namenjenega za ohranjanje in upravljanje naravnih virov - 57 milijard evrov - ter za rast in zaposlovanje - 54,8 milijarde evrov.
Za državljanstvo, svobodo, varnost in pravico je v plačilih namenjenih približno 1,5 milijarde evrov, za globalno vlogo EU sedem milijard evrov, za administracijo pa 8,3 milijarde evrov, pri čemer je bilo predvidenih tudi dodatnih 13,1 milijona evrov za Hrvaško.
Pogajanja o proračunu unije za prihodnje leto so potekala v senci resne krize v območju evra, v kateri morajo številne vlade močno krčiti svoje izdatke, zato niso naklonjene zviševanju evropskega proračuna.
Kriza je sicer po mnenju mnogih prispevala k temu, da se ni ponovil lanski scenarij, ko dogovora v spravnem postopku ni bilo, kar je ogrozilo pomembne evropske projekte. Komisija je morala nato na hitro pripraviti nov predlog proračuna, ki je bil sprejet tik pred koncem leta.
