Da je zakon, ki ustanoviteljem, članom uprav in nadzornih svetov družb, ki so končale v stečaju ali prisilni poravnavi, prepoveduje vodenje in nadziranje ter ustanavljanje podjetij še deset let po koncu insolvenčnih postopkov, ustavno sporen, so poslancem pojasnjevali predstavniki pravosodnega ministrstva in zakonodajno-pravne službe državnega zbora. A to poslancev ni odvrnilo od želje, da bi obračunali z menedžerji, ki so z grobim izčrpavanjem podjetja spravili v insolvenčne postopke, pa čeprav bi zakon hkrati prizadel tudi številne druge menedžerje.
"Novela zakona o gospodarskih družbah vsak podjetniški neuspeh šteje kot protipravno ravnanje," je po seji vlade povedal Zalar in dodal, da pošteni podjetniki ne morejo biti na istem kot nepošteni. "Zakon izhaja iz domneve, da je vsaka insolvetnost posledica neustreznega ravnanja. Kaznoval bi vse povprek," je še dejal minister in dodal, da zakon ne bi prizadel le kriznih menedžerjev, ampak tudi na primer delavske direktorje, ki poslej ne bodo imeli več interesa, da ščitijo pravice zaposlenih. Poleg tega je zakon brez izvedbenih postopkovnih določb, ki jih je po Zalarjevih besedah v tako kratkem roku tudi nemogoče spisati. "Podatki, ki naj bi se pridobivali po uradni dolžnosti, ne obstajajo," je na izvedbene težave zakona opozoril Zalar.
Za ustavno presojo zakona o gospodarskih družbah so se že dan prej zavzeli udeleženci posveta Združenja članov nadzornih svetov. Tem so pravniki sicer pojasnili, da bo novela zakona veljala le za stečaje, ki bodo sproženi po uveljavitvi zakona prihodnji teden. Tako so včeraj udeležencem posveta pojasnili pravniki. "Trije pravniki so enakega mnenja, prepričan ni pa nihče," nam je po posvetu pojasnila generalna sekretarka združenja Irena Prijović.
