Dr. Kenneth Heaton meni, da veliko zdravnikov v 16. stoletju, ko je živel angleški dramatik William Shakespeare, ni bilo sposobno povezati psiholoških problemov z zdravstvenim stanjem človeka. Mnogim to ne uspe tudi v 21. stoletju. Prepričan je, da bi jim prebiranje del Shakespearja pri tem lahko pomagalo, poroča BBC.
Dr. Heaton je dela angleškega dramatika pričel proučevati, ko se je upokojil. Izsledke svoje raziskave pa je tudi objavil in sicer v reviji Medical Humanities. V njej se je osredotočil na resnične simptome, kot so vrtoglavica, omedlevica, motnje sluha, slabost, ki jih povzroča čustveno neugodje. Ravno to je pogosto vzrok zmedenosti zdravnikov, ki pri določanju bolezenskega stanja bolnika pogosto pozabijo na vpliv podzavesti, poroča portal.
William Shakespeare je v svojih delih pogosto analiziral vpliv čustev na človekovo fizično počutje (Foto: Daylife).
Ravno to povezavo pa Shakespeare pogosto omenja v svojih delih in bi bil po mnenju dr. Heatona lahko zelo poučen za zdravnike.
Naštel je ducat primerov v katerih dramatik v svojih delih opisuje povezanost obeh vrst problemov. "Od Shakespearja bi se lahko naučili, kako postaneš boljši zdravnik,“ je besede zdravnika navedel BBC.
Tako na primer v Kralju Learu, ko Gloucester skuša storiti samomor, njegov sin ugotovi, da so se zaradi njegove tesnobe njegovi čuti pričeli neenakomerno razvijati. V delu Romeo in Julija pa sta hladnost in slabost uporabljeni za prikrivanje šoka. Skupaj je dr. Heaton našel prek 40 referenc fizičnih težav, ki izvirajo iz psiholoških, poroča BBC.
