Resolucijo, ki ima predvsem moralno težo, so sestavile Velika Britanija, Francija in Nemčija, ima pa še okrog 60 podpornikov. Za resolucijo, ki ostro obsoja nadaljevanje hudih in sistematičnih kršitev človekovih pravic, kot so samovoljne usmrtitve in aretacije, pobijanje protestnikov, mučenja, izginotja ter zlorabe zapornikov, je glasovala tudi Slovenija.
Resolucija poziva Damask, naj uresniči načrt Arabske lige za končanje nasilja, sprejeta pa je bila na dan, ko je v Siriji umrlo še 22 ljudi. Doslej je v osmih mesecih protestov proti predsedniku al Asadu umrlo več kot 3500 ljudi.
Predlagatelji resolucije upajo, da bo dala podlago, da se vprašanje Sirije spet vrne pred Varnostni svet ZN, čeprav sta Rusija in Kitajska, ki nasprotujeta sankcijam, glasovali proti njej.
Za resolucijo je glasovalo tudi več predstavnikov arabskih držav, med njimi Jordanije, Kuvajta, Maroka, Katarja, Egipta in Savdske Arabije.
Veleposlanik Sirije pri ZN Bašar Džafari jo je sicer zavrnil, češ da je brez pomena za človekove pravice v Siriji, in jo označil za del sovražne politike ZDA do njegove države in napoved diplomatske vojne Siriji s strani evropskih držav.
Resolucija je bila sprejeta na dan, ko je turški premier Recep Tayyip Erdogan v govoru ostro napadel Asadov režim in sirskega predsednika pozval, naj odstopi zaradi lastnega ljudstva in celotne regije. Označil ga je za strahopetca, ki pobija lastne ljudi, in ga primerjal s Hitlerjem ter Mussolinijem.
