Kandidatne liste o konkurenčnosti
Slovenija je v zadnjem času zdrsnila na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti močno navzdol. Kot največje ovire za poslovanje ji očitajo omejen dostop do finančnih virov, neučinkovito birokracijo in togo delovnopravno zakonodajo. Ravno konkurenčnost je čedalje bolj omejujoč dejavnik slovenskega okrevanja.
Stranke so spregovorile o, po njihovem mnenju, treh ključnih ukrepih, ki bi jih morala Slovenja sprejeti za izboljšanje konkurenčnosti.
SD
V prihodnje bo treba izvesti dodatne strukturne reforme trga dela, pokojninsko in zdravstveno reformo ter zagotoviti boljšo organiziranost javnega sektorja, menijo.
SDS
Ključni ukrepi so po njihovem mnenju izboljšanje poslovnega okolja z znižanjem davčnih obremenitev, reforma pravne države, spremembe trga dela in večja učinkovitost javnega sektorja.
Zares
Izpostavljajo prestrukturiranje gospodarstva, spremembe trga dela z odpiranjem visoko produktivnih delovnih mest ter v povezavi z gospodarstvom dodatno zvišanje finančnih sredstev za vlaganja v raziskave in razvoj.
DeSUS
Kot ključne navajajo povečanje pretoka znanja iz raziskovalne sfere v gospodarstvo, davčne olajšave za nove tehnologije in investicije v posodobitve proizvodnje ter zmanjšanje davčnih obremenitev dela.
SNS
Poudarjajo pocenitev delovne sile, revidiranje davčne zakonodaje, zmanjšanje birokratizacije in podporo inovativnosti. Vstopanje tujega kapitala mora biti odprto in olajšano, a nadzorovano, menijo.
SLS
Davčna in administrativna razbremenitev gospodarstva, sprememba šolskega sistema s financiranjem programov glede na potrebe gospodarstva in države ter bolj učinkovito financiranje znanosti in raziskav, so ključni po njihovem mnenju.
LDS
Izpostavljajo davčno razbremenitev gospodarstva, internacionalizacijo podjetij, spodbujanje tujih neposrednih investicij, povezovanje znanosti in gospodarstva.
Demokratična stranka dela
Potrebno je znižanje davkov za dejavnosti z dodano vrednostjo, podpora investicijam inovatorskim podjetjem ter podpora inovatorjem in industrijskim oblikovalcem pri zaposlovanju v gospodarstvu, pravijo.
Državljanska lista Gregorja Viranta
Napovedujejo oblikovanje delovnih skupin, ki bodo prečesale predpise na davčnem, prostorskem, okoljskem, delovnem in socialnem področju, ter iz njih črtale birokratske nesmisle. Poudarjajo še znižanje obremenitve dela.
Gibanje za Slovenijo
Navajajo povečanje učinkovitosti javne uprave v podporo zaposlovalnim in inovativnim gospodarskim projektom, učinkovit finančni nadzor ter stabilen bančni in finančni sistem brez praznih borznih balonov.
Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija
Izpostavljajo odpravo kreditnega in birokratskega krča, pokojninsko in zdravstveno reformo ter spodbujanje javnih investicij, ki bi spodbudile tudi gospodarstvo. Pa še davčne olajšave za investicije z dodano vrednostjo.
Nova Slovenija
V stranki predlagajo davčno razbremenitev gospodarstva, poenostavitev administrativnih postopkov in odpravo plačilne nediscipline.
Stranka enakih možnosti
Potrebno je razmišljati o sodelovanju in ne o tekmovanju in izločanju, torej vključevati vse člane družbe, tudi najšibkejše, poudarjajo. So za ekonomsko neodvisnost in zmanjšanje socialnih razlik ter udeležbo delavcev pri dobičku.
Stranka mladih - zeleni Evrope
Kreditna oz. garancijska shema za uspešna podjetja, zemljiška politika v javnem interesu, ko se industriji poceni ponudi opremljena zemljišča, poenostavitev postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj, so njihovi predlogi ukrepov.
Stranka slovenskega naroda
Ključni ukrepi so, kot pravijo, nova korporacijska zakonodaja z reformo pravosodja in plačilno disciplino, inovativna fiskalna zakonodaja z znižanjem davkov ter načrtovano umeščanje dejavnosti v prostor.
Stranka za trajnostni razvoj Slovenije - TRS
V stranki menijo, da je treba staviti na lastne naravne vire: les, sonce, voda, plodna zemlja in izobraženo delovno silo. Ne bodo pristali na poskuse, da bi iz Slovenije naredili davčno oazo.
Zeleni Slovenije
Po njihovem mnenju je treba tehnološko prestrukturirati gospodarstvo ter pospešiti vlaganja v znanost, raziskave in inovacije. Menijo, da Slovenija potrebuje svojo banko, ki bo dobiček vlagala v izobraževanje, zdravstvo, socialo
Kandidatne liste o privatizaciji
Umik države iz lastništva v podjetjih je v času krize, ko se je primanjkljaj v proračunu povečal, postal še bolj aktualen. S prodajo bi v Slovenijo tudi privabili tuje investitorje, ki bi podjetjem zagotovili svež kapital. A prodati ne bi smeli vsega, potreben je seznam strateških podjetij, v katerih naj država ohrani delež.
Stranke so odgovarjale na vprašanje, ali podpirajo nadaljnjo privatizacijo. Tiste, ki so odgovorile pritrdilno, smo še vprašali, v katerem sektorju naj bi ta potekala in kako naj bi dosegli najvišjo ceno. Navedle so tudi podjetja, v katerih mora država ohraniti večinski delež.
SD
V strategiji upravljanja državnega premoženja bi morali določiti strateške naložbe in odgovoriti, kakšne so prednosti in slabosti prodaje državnega premoženja, menijo. Ob prodajah so za to, da država ohrani kontrolni delež v podjetju in da njegov sedež ostane v Sloveniji, nasprotujejo pa prodaji ključnih infrastrukturnih podjetij ter največjih bank in zavarovalnic.
SDS
Nadaljnjo privatizacijo podpirajo, in sicer v skladu s programom prodaje državnih podjetij iz mandata Janševe vlade. Niso za prodajo za vsako ceno, preveriti je treba perspektive v posameznih panogah in nato oceniti racionalnost prodaje. V strateških podjetjih naj država obdrži 25 odstotkov plus delnico, umakne pa se iz tekočega vodenja, kadrovanja in poslovanja.
Zares
Privatizacije podjetij so zmeraj konkretno in ne načelno vprašanje, pravijo. Gre za oceno finančnih in drugih učinkov morebitne prodaje, ki jo je mogoče opraviti le ob natančnih podatkih, ne pa na pamet. So za prodajo NLB, v kateri naj država ohrani kontrolni delež, s kupnino pa naj se dokapitalizira SID banko in se jo preoblikuje v razvojno banko.
DeSUS
Nadaljnjo privatizacijo podpirajo. Ker je mogoče bolje prodati dobro upravljana podjetja, ki poslujejo z dobičkom, so za zaostritev odgovornosti nadzornih svetov in upravnih odborov v državnih podjetjih. Država naj ohrani večinske deleže v gospodarski infrastrukturi, eni banki in eni zavarovalnici. V nekaterih družbah bi zadostoval 26-odstotni delež.
SNS
Privatizacije ne podpirajo na takšen način, kot je potekala do sedaj. Prodaja v obdobju recesije in s tem nizke vrednosti se jim zdi vprašljiva. Naložbe, kot so NLB, NKBM, Adria Airways, Slovenske železnice, Luka Koper, itd., morajo ostati v državni lasti, a podpirajo tudi vstop strateških partnerjev.
SLS
V bankah in zavarovalnicah naj država ohrani 25 odstotkov in eno delnico. Pri družbah, ki upravljajo z infrastrukturnimi objekti, naj infrastrukturni del ostane v 100-odstotni lasti države, upravljanje pa se podeli prek koncesije. Iz preostalega dela lastništva naj država postopoma na pregleden način izstopi, predlagajo.
LDS
Ne zavzemajo se za prodajo državnega premoženja za vsako ceno. Država naj ohrani večinski delež le v strateških naložbah, kot so električno in plinsko prenosno omrežje, električno distribucijsko omrežje, proizvajalci elektrike, ki imajo v lasti hidroelektrarne, pošta, delno Luka Koper. Podpirajo pa prodajo NLB strateškemu partnerju.
Demokratična stranka dela
V stranki ne podpirajo brezglave razprodaje državnega premoženja. Država mora ohraniti delež v strateških gospodarskih panogah, skladnih s kohezijskim modelom EU 2013-2020.
Državljanska lista Gregorja Viranta
Nadaljnjo privatizacijo podpirajo. V državni lasti naj ostanejo tisti javni zavodi in podjetja, ki ponujajo javne dobrine in storitve, denimo na področju železnic in energetike. Država naj vodilno vlogo ohrani tudi v zdravstvu in šolstvu, umakniti pa se mora iz lastništva v vseh gospodarskih družbah, a ni treba hiteti, menijo.
Gibanje za Slovenijo
Privatizacija da, a nikakor za vsako ceno, pravijo. Poteka naj na področjih, ki niso strateškega pomena, pri strateških naložbah pa naj država ohrani kontrolne deleže, ki omogočajo razvoj teh panog. Privatizacija naj ne služi polnjenju prazne državne blagajne, ampak naj pospešuje zaposlovalno in razvojno politiko.
Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija
Privatizaciji nasprotujejo, saj podjetij, ki poslujejo slabo, ni mogoče prodati, razen za zelo nizko ceno. V strateško pomembnih podjetjih naj država obdrži 25 odstotkov plus eno delnico. Da neko podjetje dobro posluje, ni posledica lastništva, temveč predvsem dobrega vodstva in motivacije vseh zaposlenih, poudarjajo.
Nova Slovenija
Umik države iz gospodarstva dolgoročno podpirajo, vendar bi bila prodaja državnih podjetij v tem trenutku zaradi doseganja najnižje cene neracionalna. Večinski delež mora po njihovem mnenju država ohraniti v nekaterih infrastrukturnih podjetjih, npr. hidroelektrarne, letališče, Luka Koper.
Stranka enakih možnosti
Nadaljnje privatizacije ne podpirajo. So za ohranitev kakovostnega javnega zdravstvenega in socialnega ter pokojninskega sistema.
Stranka mladih - zeleni Evrope
Država mora ohraniti lastništvo nad infrastrukturo in v strateških panogah ter vzpostaviti učinkovit sistem vodenja in upravljanja, pravijo. So proti privatizaciji zdravstva in zdravstvenih zavodov. NLB naj poišče strateškega partnerja, vendar mora ostati v večinski slovenski lasti.
Stranka slovenskega naroda
Privatizaciji nasprotujejo. Zavedajo se močno izraženega interesa po dokončnem plenjenju vsega družbenega premoženja, ki poleg stabilnih delovnih mest in osnovnih dobrin, nujnih za preživetje (voda, energija, zdravstvo, telekomunikacije, prometna infrastruktura...), skrbi tudi za socialno vzdržnost naše družbe.
Stranka za trajnostni razvoj Slovenije - TRS
Zavzemajo se za odprodajo državnih deležev v dejavnostih, ki so nasprotne načelom trajnostnega razvoja. Vztrajajo pa pri državnem lastništvu v ključnih dejavnostih za razvoj družbe kot celote - sem sodijo naravni viri, infrastruktura, banke, strateške gospodarske panoge.
Zeleni Slovenije
Država mora ostati lastnik ali pomemben solastnik gospodarskih subjektov na področju energetike ter prometnih poti in ene banke, navajajo. Med strateškimi prioritetami na področju državnega lastništva so tudi kmetijska zemljišča, voda in gozdovi. Glede bank sicer menijo, da čas za prodajo trenutno zaradi nižje tržne vrednosti ni primeren.
V tematskih prispevkih se navaja stališča vseh tistih kandidatnih list, ki na volitvah kandidirajo v vsaj polovici volilnih enot. Vrstni red parlamentarnih strank je določen glede na njihov uspeh na državnozborskih volitvah 2008, neparlamentarne stranke pa navajamo po abecednem vrstnem redu.
