"Zame je jasno, da bi kakršna koli oblika skupnih evropskih obveznic morala iti vzporedno, z roko v roki, z občutno okrepljenim fiskalnim nadzorom in koordinacijo politik," je poudaril komisar. "Z drugimi besedami: nujen pogoj za kakršno koli resno potezo v smeri vpeljave stabilizacijskih obveznic je temeljita reforma ekonomskega upravljanja v smeri temeljitejše integracije politik," je pojasnil.

Evropska komisija bo v sredo v Bruslju predstavila nov sveženj predlogov za premagovanje krize v območju evra in spodbujanje rasti. Temeljna gradnika tega svežnja so prav predlogi o možnostih za uvedbo skupnih evropskih obveznic in za krepitev evropskega nadzora nad proračuni članic EU.

Komisija bo tako predlagala krepitev evropskega nadzora nad proračuni članic unije. Za to so se oktobra zavzeli voditelji članic unije in komisija bo v sredo pripravila pravno podlago za uresničitev političnih zavez. Predvidena je večja vloga Evropske komisije pri nadzoru nacionalnih proračunov, tako da bi lahko komisija v prihodnje podala mnenje o osnutku nacionalnega proračuna in celo pozvala k dopolnilom k predlogu proračuna.

O evropskih obveznicah pa bo komisija v sredo le sprožila razpravo z objavo zelene knjige. Zelena knjiga je dokument, katerega namen je spodbuditi razpravo o določeni evropski temi. Glede na ugotovitve v razpravi mu lahko sledi bela knjiga - dokument zakonodajnih predlogov.

Skupnim evropskim obveznicam močno nasprotuje Nemčija. V ponedeljek je tako uradni govorec nemške kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert znova poudaril, da ideje evropskih obveznic ne gre razumeti kot čudeža, ki bi rešil dolžniško krizo.