Vse skupaj se je začelo s septembrsko zavrnitvijo interventnih ukrepov, ki so bili sestavni del sicer sprejetega rebalansa državnega proračuna za leto 2011. Ob koaliciji SDS-SNS, ki je vedno dosledno glasovala proti reformnim poskusom Pahorjeve vlade - tako so bili z vodjem SDS Janezom Janšo dvakrat proti pokojninski reformi, enako proti zakonu o malem delu in zakonu o preprečevanju dela na črno - so proti interventnim ukrepom glasovali še poslanci Zares in DeSUS, poslanci SLS pa so se vzdržali glasovanja. Nov poskus sprejeti interventne ukrepe za leto 2012, ki naj bi z zamrznitvijo plač v javnem sektorju, pa tudi pokojnin in socialnih prejemkov, močno olajšali nastop nove vlade, je spodletel, še preden naj bi prišel na dnevni red sicer že razpuščenega parlamenta. Po oceni ministra Mitje Gasparija so to minimalni ukrepi, ki bi prihodnje leto prinesli od 220 do 300 milijonov evrov prihranka v državni blagajni.

Tokrat je bil glavni pobudnik bivši predsednik parlamenta poslanec Zares Pavle Gantar, ki je sicer slab mesec prej glasoval proti že omenjenim interventnim ukrepom, zdaj pa se je očitno premislil. Na svojo roko se je posvetoval tudi s sindikati javnega sektorja in ugotovil, da bi se z nekoliko omiljeno različico vladnega predloga interventnih ukrepov - opustili bi na primer zamrznitev zviševanja plač prej sistema bolj ali manj samodejnega napredovanja državnih uslužbencev - strinjala večina sindikatov. Toda predlog, da bi tak zakon uvrstili na dnevni red parlamenta, je pogorel že na prvi stopnici. Proti temu sta namreč glasovala predstavnika SDS in SNS v kolegiju predsednika državnega zbora in tako ni bilo potrebne dvotretjinske večine, ki je potrebna za to, da se neki zakon uvrsti na sejo parlamenta po njegovem razpustu. Vodja poslancev SDS Jože Tanko je pojasnjeval, da so proti zato, ker teh interventnih ukrepov ne podpira večina sindikatov javnega sektorja. Kasneje se je izkazalo, da to ne drži oziroma da so proti samo sindikati, ki so pod vplivom novega šefa sindikata Pergam Janeza Posedija, s katerim se je nedavno sestal tudi Janez Janša. Prav vodja SDS je potem javnost in volilno konkurenco presenetil z vložitvijo interventnega zakona o 10-odstotnem znižanju plač državnih funkcionarjev, ki naj bi po precej spornih izračunih SDS prinesel 8 milijonov evrov prihranka. Prvi odzivi so pokazali, da parlamentarne stranke ta predlog večinoma podpirajo, vendar za zdaj ni prišel niti na dnevni red kolegija predsednika parlamenta, čeprav je poslanska skupina že pred dnevi vložila zahtevo za sklic (52.) izredne seje državnega zbora, na kateri bi ta zakon obravnavali.

Posledice te predlogov so zaznale tudi lestvice popularnosti politikov. Janez Janša je z 16. mesta prejšnji mesec tokrat skočil za deset mest, na 6. mesto Dnevnikove lestvice Vox populi, Pavel Gantar pa z 11. na 7. mesto. Javnost je glede teh interventnih ukrepov še bolj razdeljena kot politika. Po raziskavi, ki jo je agencija Ninamedia opravila sredi prejšnjega tedna, se z zamrznitvijo plač, pokojnin in socialnih prejemkov strinja 45 odstotkov, nasprotuje pa ji 47 odstotkov vprašanih. Bolj kot politika pa so državljani prepričani glede hitrosti uvedbe teh predlogov. Od tistih, ki menijo, da so potrebni, jih dobri dve tretjini meni, da jih treba sprejeti še pred volitvami 4. decembra, četrtina pa bi jih počakala, da bi bile volitve že mimo.