Prva dama IMF Christine Lagarde je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila, da se bo delovna skupina strokovnjakov IMF, ki se trenutno mudijo v Budimpešti, vrnila v Washington, kjer se bo posvetovala z vodstvom in odborom izvršnih direktorjev IMF.

Tiskovni predstavnik evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna, Amadeu Altafaj, je v Bruslju sporočil, da je še prezgodaj napovedati, kolikšno pomoč bi Madžarska lahko prejela. "Nimamo številke. To je prošnja za morebitno pomoč in znesek na tej ravni ni določen," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal Altafaj.

Madžarsko so prizadeli dolžniška kriza v območju evra in ukrepi desnosredinske vlade premiera Viktorja Orbana, ki se je na oblast povzpela aprila lani. Analitiki ocenjujejo, da so vlagatelji zaradi ukrepov Orbanove vlade postali bolj previdni.

Madžarski javni dolg se je septembra povzpel na 82 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko je bil konec junija še pri 75 odstotkih BDP. Oblasti za to krivijo šibek forint. Strmo padanje njegovega tečaja se je začelo v začetku septembra, kar privablja špekulante, je že v soboto zapisal madžarski poslovni časnik Budapeset Business Journal.

Nekateri sicer menijo, da si vlada namenoma prizadeva ošibiti forint oziroma se ji vsaj ne mudi ukrepati, saj cenejša valuta spodbuja domači izvoz. Trgi kljub temu pričakujejo ukrepanje vlade in madžarske centralne banke, čeprav ima slednja v času šibke gospodarske rasti po poročanju časnika malo manevrskega prostora za krepitev forinta.

Budapeset Business Journal je ob tem opozoril, da imajo nekatere druge članice EU, kot sta Grčija in Italija, precej višji javni dolg. Časnik sicer priznava, da razmere v madžarskem gospodarstvu niso rožnate, a hkrati dodaja, da gospodarstvu nikakor ne grozi propad.

Orbanova vlada je po prevzemu oblasti v številnih sektorjih uvedla visoke davke, s katerimi je želela napolniti proračunsko luknjo, ki je nastala zaradi vse manjše domače potrošnje in znižanja davka na dohodek. Ob tem je nacionalizirala za 11 milijard evrov premoženja zasebnih pokojninskih skladov.

Uvedla je tudi sporno shemo pomoči madžarskim državljanom s posojili v tujih valutah, ki jih je prizadela visoka vrednost švicarskega franka. Dovolili so poplačilo po menjalnem tečaju, ki je približno 20 odstotkov nižji od tržnega, zaradi česar so posojilodajalci utrpeli izgube.

Analitiki ocenjujejo, da bo Madžarska, ki je od IMF in EU že leta 2008 prejela 20 milijard evrov vredno posojilo, prihodnje leto zabeležila najnižjo gospodarsko rast med novimi članicami, ki so se uniji pridružile leta 2004. Madžarski BDP naj bi se prihodnje leto zvišal za 0,5 odstotka, medtem ko ji nekateri napovedujejo celo recesijo.

V tretjem letošnjem četrtletju se je madžarski BDP po poročanju Budapeset Business Journal okrepil za 1,4 odstotka, predvsem na račun kmetijstva in izvoza industrijskih izdelkov.

Bonitetna ocena Madžarske je pri vseh treh največjih bonitetnih hišah trenutno le eno stopnjo nad oceno ničvrednosti. Če bi se njena bonitetna ocena poslabšala, bi to še dodatno otežilo financiranje njenega dolga. Bonitetni hiši Fitch in Standard & Poor's sta njene obete nedavno spremenili iz stabilnih v negativne.