Hrvaškemu tožilstvu je njegovo delo nekoliko olajšala javnost, ki je Sanaderja že obtožila. Po poročanju Indexa naj bi se tožilstvo pri pripravljanju obtožnice preveč zanašalo na to in zato ni bilo dovolj pozorno pri njeni sestavi.

Sojenje je sicer še vedno v prvi fazi in povsem jasno je zaradi česar se Sanader v sodni dvorani ne more znebiti nasmeška na licu. Tudi sam se zaveda, da je obtožnica precej pomanjkljiva in da ni pravih dokazov, ki bi dokazovali Sanadarjevo krivdo. To naj bi bilo še najbolj razvidno v primeru Hypo. Obtožnica Sanaderja bremeni jemanja provizije od avstrijske banke, a tožilstvo trenutno ni sposobno pojasniti, zaradi česa je banka sploh dala provizijo.

Tožilstvo sporno pismo našlo 15 mesecev prepozno

Tožilstvo je prejšnji četrtek obtožnici priložilo tudi Kultererjevo pismo iz leta 2007, ki naj bi dokazovalo, da je Sanader po tem, ko je postal premier, izpolnil svojo obljubo in imel od Hypo banke določene koristi. V pismu je zapisano, da je Ivo Sanader od uprave banke zahteval, naj kot lobista ponovno zaposli Ježića in tako kaže, da sta bila Sanader in Ježić v več kot dobrih odnosih, Kulterer pa je o tem vedel prav vse.

Hrvaški Index nadalje poroča, da omenjeno pismo Sanadarju ne more prav škoditi, da pa lahko veliko škode povzroči Ježiću. Ob tem portal navaja, da je tožilstvo omenjeno pismo obtožnici priložilo kar 15 mesecev po tem, ko so ga že objavili številni hrvaški mediji.

Sanader je na sodišču izjavil, da je "danes moderno, da si kriminalec in reči, da te je h kriminalu nagovoril Sanader.“ Ježić je na pričanju trdil ravno to. Poudaril je, da je Sanader pristal na to, da Ino prevzamejo Madžari, a le če mu šef MOL-ove uprave plača 10 milijonov evrov. Sanader je nato izjavil, da je pričanje Ježića popolnoma nesmiselno. Poudaril je, da ni smiselno v milijonskem poslih zahtevati podkupnine in da je še manj smiselno, da se tega denarja potem dve leti niti ne dotakneš. Sanader tudi trdi, da je nesmiselno zahtevati, da se denar nakaže na račun firme. Tako z njim ne bi mogel razpolagati niti Ježić, saj ni njen večinski lastnik.

Ježićevo pričanje edini dokaz o prejemanju podkupnine?

Index poroča, da bi bilo Ježićevo pričanje lahko edini resnični dokaz o tem, da je Sanader od MOL-a prejel podkupnino in da je zelo zanimivo, da se je Ježić šele naknadno spomnil, da je bil on sam pravzaprav posrednik pri prejemanju te domnevne podkupnine.

Tudi sporni posnetek iz restavracije Marcelino, ki prikazuje sestanek Sanaderja in Hernandija ničesar ne dokazuje. Prav mogoče je, da je bil naknadno zmontiran.

Tožilstvo vse izjave Ježića jemlje za resnične. Po navedbah hrvaškega portala naj jih ne bi niti preverili. Lukenj v njegovi zgodbi pa je veliko. Med drugim tudi pri trditvah Ježića o tem, da je 5 milijonov na njegov račun nakazalo ciprsko podjetje, ki je v lasti MOL-a. Sanadarjevi odvetniki pa že od vsega začetka trdijo, da je bil denar resnično nakazan iz ciprskega podjetja, a da to podjetje ni v lasti MOLa, temveč v lasti ruskega podjetja, ki pa je ostalo neimenovano. Sanadarjevi odvetniki bodo sedaj na vsak način želeli dokazati, da je bil denar pravzaprav namenjen Ježiću in ne Sanaderju.
Kako bodo to storili ostaja vprašanje.

Zanimivo pri vsem tem pa je to, da so Ruse v celotno zgodbo vpletli tudi madžarski novinarji, ki trdijo, da Rusi tako ali tako nadzirajo večino rafinerij v jugovzhodni Evropi in da imajo edini interes za to, da se spor med Madžari in Hrvati nadaljuje.