Ljudska stranka naj bi v 350-članskem spodnjem domu parlamenta zasedla med 181 in 185 sedežev, socialisti, ki so bili na oblasti zadnjih sedem let, pa le med 115 in 119.

Socialisti, ki jih je na volitve popeljal dosedanji notranji minister Alfredo Perez Rubalcaba, saj dosedanji premier Jose Luis Zapatero ni več kandidiral, so doživeli najhujši poraz po koncu Francove diktature leta 1975.

Na izid volitev je najbolj vplivala huda gospodarska in finančna kriza, s katero se sooča Španija in ki se med drugim kaže v visoki brezposelnosti. Ta je s skoraj 22 odstotki najvišja v EU, še zlasti pa so prizadeti mladi, saj jih je brez dela 45 odstotkov.

Javni dolg glede na druge države v območju evra sicer ni zaskrbljujoče visok, je pa vrtoglavo visoka zadolženost španskega zasebnega sektorja, saj znaša kar 190 odstotkov BDP. Razlog za zaskrbljenost je tudi naraščanje dolga regij in mest.

Gospodarska rast je bila ničelna

Gospodarska rast je bila v zadnjem trimesečju znova ničelna, tako da bi utegnila Španija kmalu spet pasti v recesijo. Za letos je sicer napovedana rast bruto domačega proizvoda v višini 0,8 odstotka.

Poleg tega je donosnost na španske državne dolžniške vrednostne papirje z ročnostjo desetih let minuli teden presegla sedem odstotkov, kar ne omogoča več vzdržnega zadolževanja.

Če so izidi vzporednih volitev točni, bo imel novi premier Rajoy z absolutno večino proste roke pri sprejemanju ukrepov za izhod iz krize.

Že pred volitvami je napovedal reze povsod, razen pri pokojninah, sicer pa bo njegov ključni cilj ponovno vzpostaviti zaupanje mednarodnih finančnih trgov v četrto največje gospodarstvo v območju evra, da državi ne bi bilo treba zaprositi za mednarodno finančno pomoč.

V parlament naj bi se uvrstili tudi katalonski nacionalisti, stranka Convergencia i Unio (CiU) z med 13 in 15 sedeži ter koalicija komunistov in zelenih Združena levica, ki je glede na izide vzporednih volitev dobila med devet in 11 sedežev.

Volilna udeležba je bila do 18. ure skoraj 58 odstotna

V parlamentu naj bi bila s šestimi ali sedmimi poslanci zastopana tudi baskovska stranka Amaiur, ki je izšla iz prepovedanega političnega krila baskovske teroristične organizacije Eta. Ta se je sicer tik pred volitvami dokončno odpovedala nasilju za dosego baskovske neodvisnosti in tokratne volitve so bile prve, v katerih Eta ni odigrala pomembnejše vloge.

Volilna udeležba je bila po še nedokončnih podatkih nekoliko nižja kot na zadnjih leta 2008. Do 18. ure je namreč glas oddalo skoraj 58 odstotkov volivcev, medtem ko je bila pred tremi leti udeležba do te ure 60-odstotna, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Končni izidi volitev - poleg 350 članov spodnjega doma so volivci izbirali tudi 208 senatorjev - naj bi bili znani še pred polnočjo. Novi parlament se bo prvič sestal 13. decembra, teden kasneje pa naj bi potrdil novega premiera.

56-letni Rajoy velja za politika brez karizme, ki pa je zelo vztrajen. V času krize, ko si ljudje želijo več varnosti, je njegov adut tudi predvidljivost. Po izobrazbi je pravnik, prihaja iz severozahodne pokrajine Galicije, s politiko pa se ukvarja že tri desetletja in je bil večkrat minister v vladah nekdanjega konservativnega premiera Joseja Marie Aznarja.

Mariano Rajoy - vztrajen, a brez karizme

Položaj španskega premiera bo po zmagi njegove Ljudske stranke na današnjih parlamentarnih volitvah prevzel 56-letni Mariano Rajoy. Velja za vztrajnega politika, ki pa mu manjka karizme.

"Sem Mariano Rajoy, Španec in Galicijec, rojen v Santiagu de Compostela pred 56 leti," se začne njegova avtobiografija Zaupno, ki jo je objavil pred volitvami. V njej zapiše, da je sin in vnuk sodnika in da je bil vzgojen v katoliški tradiciji.

Obiskoval je jezuitsko osnovno šolo, nato pa je študiral pravo. Že mlad se je pridružil Ljudski zvezi, desno usmerjeni stranki, ki jo je ustanovil nekdanji frankistični minister Manuel Fraga in ki se je kasneje preimenovala v Ljudsko stranko.

Pri 26. letih je bil izvoljen za poslanca regionalnega parlamenta, nato pa se je počasi vzpenjal v stranki, dokler ni postal eden od najtesnejših sodelavcev nekdanjega premiera Joseja Marie Aznarja, ki je špansko vlado vodil med letoma 1996 in 2004, ter nato po porazu na volitvah leta 2004 njegov naslednik na čelu stranke.

Večkrat je bil minister in zaradi svojega dela tudi tarča kritik, ki pa jih je vedno odločno odbijal. Kritizirali so ga zaradi neučinkovitosti pri odpravi posledic izlitja nafte iz tankerja Prestige leta 2002 in vstopa Španije v vojno v Iraku leto kasneje.

V preteklosti je veljal za strogega konservativca, a je tekom let stališča nekoliko omilil in med kampanjo se je skušal prikazati kot kandidat, ki je "predvidljiv, domoljuben, neodvisen in zmeren".

"Od očeta sem podedoval izražen smisel za spoštovanje pravil, za pravičnost in za to, da se je treba truditi," je zapisal v svoji knjigi.

Navijač madridskega Reala

Pogosto ga kritizirajo zaradi neodločnosti, sam pa pravi, da "odločitve sprejema, kadar je treba". Kar je v preteklosti veljalo za njegovo pomanjkljivost, namreč da je dolgočasen in predvidljiv, pa je v času krize, ko si Španci želijo več varnosti, postalo njegov adut.

Je navijač madridskega Reala, enako kot njegov socialistični protikandidat na volitvah Alfredo Perez Rubalcaba, ter vnet kolesar. Čeprav je zaprisežen športnik, pa se, spet enako kot Rubalcaba, ne more odpovedati strasti do cigar, za katere priznava, da jih kupuje po "astronomskih cenah".

Čeprav je v politiki že 30 let, je Rajoy v tujini malo poznan. Sam pravi, da poleg španščine govori tudi francoščino, poleg tega pa obiskuje tečaj angleščine.

Sivolasi politik z brado je poročen z Elviro Fernandez, imenovano Viri, s katero imata dva sinova.