V Študentski organizaciji Univerze (ŠOU) v Ljubljani menijo, da bi uveljavitev nekaterih sprememb pomenila kratenje pravic študentov. Gre za predloga o ukinitvi absolventskega staža po obeh bolonjskih stopnjah ter o zmanjšanju števila možnih opravljanj izpitov s šest na tri na Univerzi v Ljubljani. Ukinitev absolventskega staža sicer utegne na papirju res skrajšati povprečno dobo študija, vendar pa v ŠOU v Ljubljani opozarjajo na ostale okoliščine, ki vplivajo na dokončanje študija. Absolventsko leto namreč študentom omogoča kakovostno dokončanje študija in pripravo kakovostnega diplomskega oz. magistrskega dela, navajajo.
Poleg tega je po njihovi oceni ob "slabi implementaciji bolonjske reforme" nemogoče zaključiti, da študentje dodatnega leta ne potrebujejo več. Ukinitev absolventskega staža bi bila v takih okoliščinah "nepremišljena in v marsikaterem primeru v škodo študentom", navajajo. Pojasnjujejo tudi, da študentje pravico do absolventskega leta pogosto izrabijo tudi zaradi negotove prihodnosti in da največja težava študentov po zaključku študija po bolonjskih programih še vedno ostaja njihova (ne)zaposlitev. V ŠOU v Ljubljani hkrati "ostro nasprotujejo" zmanjšanju števila možnih opravljanj izpitov. Tudi v tem primeru gre po mnenju organizacije za slabo in neustrezno reševanje problematike, saj za slabe rezultate na izpitih "niso vselej krivi le študentje, ampak tudi profesorji", so v ŠOU v Ljubljani še zapisali v sporočilu za javnost.
Pejovnik: Želimo biti primerljivi s svetom
Na očitke, povezane s spremembami v visokošolskem sistemu, se je danes ob robu podpisa pogodbe o prenosu zemljišč za izgradnjo treh umetniških akademij z države na univerzo odzval rektor ljubljanske univerze Radovan Stanislav Pejovnik. Kot je poudaril, bi želeli biti "v nekaterih stvareh primerljivi s svetom". Absolventskega staža večina držav ne pozna, prav tako je število možnih opravljanj izpitov po njegovih besedah v večini držav manjše. Pojasnil je, da so ugotovili, da študij v Sloveniji traja predolgo, saj štiriletni študij v povprečju traja šest let. "S tem po nemarnem in nekoristnem zapravljamo najbolj kreativno obdobje mladega človeka. Ne vidimo posebnega razloga, da bi se študij po nepotrebnem daljšal," je povedal Pejovnik.
Glede zmanjšanja števila možnih opravljanj izpitov pa je rektor povedal, da bi lahko spremembe uvedli tudi z ustreznim pravilnikom o študijskem redu in statut spremenili samo toliko, da bi jim dovolil pripravo takšnega pravilnika, a tega niso hoteli. Odločili so se, da spremembe vgradijo v statut, tudi zato, da bi o njem lahko soodločali študenti. Ob tem je Pejovnik poudaril, da morajo biti spremembe statuta na senatu univerze sprejete z dvotretjinsko večino. Pojasnil je še, da je razprava o spremembah trenutno v fazi osnutka sprememb statuta. Ta je bil poslan vsem članicam univerze in na študentski svet. Ko bo vodstvo univerze prejelo njihove odgovore, bodo pripravili predlog, o katerem pa bo še mogoče razpravljati, je dejal Pejovnik.
