Glede plačevanja bolnišničnih zdravil so odločili, da bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kril sredstva za bolnišnična zdravila v višini, kolikor jih bodo izvajalci porabili. ZZZS in nekatere zdravstvene ustanove (predvsem Onkološki inštitut Ljubljana) se namreč letos niso mogli dogovoriti, ali ZZZS krije predvidene ali dejanske cene bolnišničnih zdravil. Razliko med načrtovano in izpogajano nižjo ceno zdravil so namreč zavodi nato namenjali za druge storitve. Sredstva, ki so namenjena za biološka zdravila, morajo biti porabljena za biološka zdravila, je na današnji novinarski konferenci dejal Marušič. S tem ukrepom bi po Marušičevih besedah ZZZS letos beležil za osem milijonov evrov manj odhodkov, prihodnje leto pa bi ti prihranki morali biti veliko večji, je dejal.

Poleg tega je v aneksu predvideno znižanje odhodkov za administrativno-tehnični kader (0,2 milijona evrov prihranka letos in 1,2 milijona evrov v 2012), s spremembo standarda za dialize bo v zdravstveni blagajni letos ostalo 0,5 milijona evrov več, prihodnje leto pa tri milijone evrov. Spremembe pri plačevanju dežurne službe bodo letos v zdravstveno blagajno prinesle 2,8 milijona evrov več. Pripravili pa so tudi novi obračun cene za psihiatrično-bolnišnično dejavnost, s čimer bi se iz zdravstvene blagajne letos steklo 0,6 milijona evrov manj, prihodnje leto pa 1,6 milijona evrov manj. Predvidevajo tudi znižanje sredstev za terciarno dejavnost, in sicer za pet odstotkov. Letošnji prihranek iz tega naslova znaša 0,3 milijona evrov, prihodnje leto pa 1,8 milijona evrov. Za prihodnje leto so pripravili spremembo cene za obravnavo bolnikov, ki so hospitalizirani za manj kot 24 ur. Tako bi privarčevali 4,2 milijona evrov.

Spremembe, veljavne za nazaj

Varčevalni ukrepi veljajo za nazaj. Odločitev glede obračunavanja cen bioloških zdravil bo po Marušičevih besedah veljala že od 1. januarja letos. Prav tako bo za nazaj (od 1. aprila) veljala sprememba vrednotenja dežurne službe. Vsi ostali ukrepi pa veljajo od od 1. novembra. Prihranki za bolnišnična zdravila in administrativno-tehnični kader bodo v prihodnjem letu ostali v zdravstveni blagajni. Izkupički vseh ostalih ukrepov pa se bodo uporabili za uvajanje ruralnih ambulant, nadaljevanje izvajanja referenčnih ambulant ter za skrajševanje čakalnih vrst na specialistični ravni in za aktivno uvajanje novih tehnologij. Tako je Marušičev cilj, da v prihodnjem letu ne bi več nihče čakal več kot mesec dni na katero koli preiskavo ali storitev.

Marušič je dejal, da je ministrstvo za zdravje "žal ali pa na srečo moralo prevzeti orodje za strateško načrtovanje za bolj učinkovito razporejanje sredstev". Sicer pa pravi, da se podatki ministrstva za zdravje in ZZZS glede pričakovanega primanjkljaja v zdravstveni blagajni ob koncu leta nekoliko razlikujejo. Marušič je še povedal, da mu je generalni direktor ZZZS Samo Fakin na enem od sestankov zatrdil, da če bi ZZZS prišel do teh 12,2 milijona evrov v letošnjem letu, potem bi ZZZS lahko posloval v okviru razpoložljivih sredstev. Potem ko vlada v začetku oktobra ni dala soglasja rebalansu finančnega načrta ZZZS, so namreč na ZZZS svarili, da bo imel zavod konec leta okoli 55 milijonov evrov obveznosti brez kritja.