Odgovor na debakel v Oslu

Nagrado, poimenovano po kitajskem mislecu in filozofu iz šestega in petega stoletja pred našim štetjem, so ustanovili lani na pobudo poslovneža Liuja Zhoquina. Uradno je bila ideja nagrade "spodbujanje miru s perspektive vzhoda", prvi dobitnik 15.000 dolarjev in Konfucijevega kipca pa je bil nekdanji premier in podpredsednik Tajvana Lien Chan.

Konfucijeva nagrada je požela kar nekaj zanimanja, predvsem zaradi tega, ker so jo predstavili kot alternativo Nobelovi nagradi za mir po lanskem političnem debaklu, ki jo je ta predstavljala za Kitajsko. Dobil jo je namreč zaprti kitajski aktivist in zagovornik političnih reform Liu Xiaobo. Na podelitev seveda ni prišel, prazen sedež na slovesnosti v Oslu pa je bodel v oči kot nema kritika Pekinga. V javnosti so se vlekle vzporednice z nacistično Nemčijo, ki leta 1935 na podelitev Nobelove nagrade ni pustila Carla von Ossietzkyja, zaprtega pacifista in nasprotnika nemškega oboroževanja, ter s Sovjetsko zvezo, ki leta 1975 na podelitev ni pustila znanstvenika, oporečnika in borca za človekove pravice Andreja Saharova. Šele drugič v zgodovini se je lani zgodilo, da Nobelove nagrade za mir ni prevzel nihče - po pravilih jo lahko prevzame le dobitnik ali ožji družinski člani, a Kitajska Liujevih sorodnikov prav tako ni pustila v Oslo.

Nagrada tudi za Čečenijo

No, če se je Konfucijeva nagrada lani zdela primeren odgovor na "vmešavanje v notranje zadeve Kitajske s strani Nobelovega odbora", kot so ocenili v Pekingu, je zdaj v očeh kitajskih oblasti očitno odslužila svojemu namenu. Kulturno ministrstvo je namreč že septembra organizaciji, ki podeljuje Konfucijevo nagrado, ukazalo, naj slovesnost odpove. Uradni razlog se glasi, da je organizacija nezakonito spremenila svoje ime in ni pridobila soglasja za razglasitev nagrade.

Toda organizacija pod imenom Kitajski mednarodni mirovni raziskovalni center napoveduje, da jo bo 9. decembra vseeno podelila. In sicer Vladimirju Putinu. Zakaj? Po uradni obrazložitvi sodelujočih akademikov, ki po lastnih trditvah o nagradi odločajo neodvisno od oblasti, zato, ker je med letoma 2000 in 2008 kot predsednik Rusije poskrbel za "občudovanja vredno krepitev vojaške in politične moči Rusije", pa tudi zato, ker je uspešno zatrl protivladne sile v Čečeniji.

Iz Putinovega urada so sporočili, da uradno ne vedo nič ne o nagradi ne o tej nekoliko kočljivi razlagi zanjo. Kitajski oblasti verjetno ne diši, da neodvisna organizacija na tak način predstavlja državo v tujini in ustvarja vtis, da gre za državno nagrado. Bržkone pa ji tudi letošnji nagrajenec ni najbolj pogodu že zaradi kritik, ki letijo nanj na zahodu, pa čeprav Putin obljublja resetiranje odnosov s Pekingom, ki je bil tudi prva prestolnica, ki jo je obiskal po oktobrski napovedi vnovične predsedniške kandidature.

Med imeni, ki so bila tudi v igri za letošnjo Konfucijevo nagrado, so Bill Gates, južnoafriški predsednik Jacob Zuma in nekdanji generalni sekretar OZN Kofi Anan.