Pregledati želijo tudi rezultate zadnjih meritev in monitoringov, ki jih je morala Cinkarna Celje posredovati hkrati s prošnjo za dovoljenje, in tako preveriti, ali je morda res šlo za kršitev okoljskih predpisov Evropske unije, kot vztrajno trdijo v Civilni iniciativi Celje.

Njihov predstavnik Boris Šuštar je seveda izredno zadovoljen, da jim je po več letih trdega dela, opozarjanj, pritožb in moledovanj le uspelo stopiti korak naprej: "To je za nas izjemen uspeh. Trdno smo prepričani, da se bo uvedel postopek zoper državo Slovenijo zaradi nestrokovnega ravnanja z okoljem."

Člani civilne iniciative so tako močno prepričani, da Cinkarna Celje z lažnimi podatki o onesnaževanju zavaja javnost, da so za analize vzorcev tal odšteli 1500 evrov svojega denarja. Pred nekaj meseci so plačali analizo sumljive rdeče oborine v nekaterih krajih v okolici Celje. Analiza vzorca iz Ljubečne pri Celju je po Šuštarjevih besedah pokazala, da je v oborini kar 51 mg/kg kadmija in 1000 mg/kg titana. Podobne, skrb vzbujajoče so bile tudi analize oborine iz drugih krajev, vendar so takrat v Cinkarni Celje odločno zatrjevali, da rdeči madeži niso nevarni zdravju, ampak da vsebujejo samo usedline alg, ki vsebujejo rdeče barvilo karotenoid.

Šuštarja in njegove somišljenike s tem seveda ni prepričala. Prav nasprotno. Še bolj so združili moči in na sestanku s predstavniki ARSO dosegli, da so pred dnevi predstavniki okoljskega ministrstva odvzeli vzorce za uradno analizo na deponiji sadre Za travnikom. "Predstavnika ministrstva za okolje in prostor in dr. Mihaela Briclja iz Nacionalnega inštituta za biologijo smo peljali na Marija Dobje, Ljubečno in k vrtcu ter šoli na Proseniškem, kjer sta se na svoje oči prepričala o hudem onesnaženju. Z grenkobo se lahko pošalim, da živimo na rdečem planetu, saj so rdeče oborine prisotne povsod po Celju," pravi Šuštar.

Toda kmalu potem, ko so strokovnjaki odvzeli vzorce za uradno preiskavo, je civilna iniciativa izvedela, da v njih sploh ne bodo iskali težkih kovin. "Bili smo zgroženi. V Celje so torej prišli zato, da ne bi ničesar odkrili. Kakšno zavajanje," je bil jezen Šuštar in se takoj obrnil na Urad varuhinje človekovih pravic dr. Zdenke Čebašek Travnik, ki je opozoril okoljsko ministrstvo, naj se drži dogovora in opravi analize na težke kovine.

Glede dovoljenj, ki jih ima Cinkarna Celje, pa Šuštar pravi: "Cinkarna Celje nima obratovalnega in uporabnega dovoljenja, kar je za medije priznal tudi njen predsednik uprave. Zdaj to poskušajo retroaktivno legalizirati. Da je kaj takega sploh mogoče, je le dokaz več, da je interes kapitala pred ustavno zagotovljeno pravico prebivalstva do zdravega okolja. Dovoljenje IPPC je bilo izdano tovarni, ki je ves čas na črno povečevala proizvodnjo za več kot 15.000 ton titanovega dioksida na leto. Ta rakotvoren, masten prah spuščajo v okolje, kar je med drugim vidno tudi na strehah cinkarne. Po prvem našem sestanku z ministrom Rokom Žarničem so bel prah s streh cinkarne ljudje v skafandrih čistili še nekaj dni. Bili so v maskah, kot da so na luni. Gre za prah, ki je nevaren, rakotvoren in tudi toksičen."