V službi vlade za razvoj so opredelili štiri prednostna področja industrijske politike, in sicer informacijsko-komunikacijske tehnologije, zdravje in znanost o življenju, kamor sodijo proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov ter zdravstvene in socialne storitve, kompleksni sistemi in inovativne tehnologije ter napredni materiali. Po Gasparijevih besedah se država ne sme več ukvarjati s posameznim podjetjem ali posamezno panogo, z industrijsko politiko mora spodbujati, kar je močno, in zavirati tisto, kar gospodarstvo vleče nazaj. "V Sloveniji skušamo spodbujati vse in vsakogar, za kar pa smo premajhni," je še dejal Gaspari, po čigar mnenju bi morala biti evropska sredstva edini vir spodbud. "Osnovna napaka je bila, da smo evropska sredstva razdrobili in zelo zakomplicirali administrativni aparat," je še dejal Gaspari.
A ob vsej nujnosti, da Slovenija sprejme industrijsko politiko, o čemer smo v Dnevniku že obširno poročali, ne gre zanemariti, da so številni predlogi, o katerih je včeraj govoril Gaspari, že dolgo na papirju. Idejo o združevanju obstoječih skladov in agencij, kot sta Tehnološka agencija (TIA) in Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (Japti), je Gaspari omenjal že konec leta 2008, zdaj že nekdanja ministrica za gospodarstvo Darja Radić je trdila, da je njihovo povezovanje zanjo prioritetni projekt, a ta vse do danes ni uresničen. Omeniti velja tudi, da je SID banka že pred leti pripravila predlog spodbujevalno-razvojne platforme, preko katere bi SID banka dopolnjevala evropska sredstva, gospodarstvo pa bi na enem mestu dobivalo vse potrebne finančne spodbude. Te ne bi bile več nepovratne, a ministrstvom bi dejansko ostala le še vloga narekovalca prioritetnih nalog oziroma politik, medtem ko evropskih in proračunskih sredstev ne bi več razporejala. Da se morajo ministrstva znebiti vloge finančnih institucij, je včeraj povedal tudi Gaspari, a videti je, da se ravno na tej točki zapleta.
katja.svensek@dnevnik.si
