Lahko nastopi nenadoma, po nekem dogodku, lahko pa se razvija postopoma. V to, ali bo posameznik jecljal, privede skupek dejavnikov, verjetno ima vpliv tudi dednost, saj ugotavljajo, da je v družinah, kjer kdo jeclja, večja pogostost te motnje. Je zelo variabilna motnja, jecljanje poslabšuje negativni ali pozitivni stres, na primer nervoza, veliko pričakovanje, bolezen... Pri težji obliki lahko netekoč govor spremljajo tiki, grimase, gibi udov in drugi moteči znaki. Zanimivo je, da posameznik ne jeclja, ko poje, govori sam s sabo, s hišnim ljubljenčkom, dojenčkom in tako dalje.

Pomembna je zgodnja obravnava

Najpogosteje se pojavi v otroštvu med 2. in 5. letom. V razvoju govora in jezika se veliko otrok sreča s pojavi netekočega govora v obliki ponovitev delov besed, fraz, stavkov. Te spremembe najpogosteje izzvenijo v nekaj mesecih. V kolikor spremembe trajajo dlje kot tri mesece in se odražajo v močnejši obliki, pa svetujemo takojšno reagiranje. Žal še vedno veliko zdravnikov, vzgojiteljev, učiteljev in drugih, ki so v stiku z otrokom z govorno motnjo jecljanja, staršem svetuje, naj počakajo dalj časa (na primer leto dni), preden poiščejo pomoč logopeda. S tem se zamudi možnost zgodnje obravnave, ki je po mnenju stroke odločilnega pomena za ugoden potek v premagovanju težav.

Logoped se na osnovi natančne diagnostike in uvida v pojav netekočega govora pri otroku odloči za najprimernejši način obravnave - lahko se odloči le za spremljanje in svetovanje staršem oziroma začne direktno ali indirektno terapijo.

Zgodnja obravnava je med drugim usmerjena tudi v preprečevanje nastanka sekundarnih posledic. Zaradi izpostavljenosti govorni motnji jecljanja posamezniki namreč razvijejo različne mehanizme prikrivanja, kot na primer iskanje sinonimov za besede, ki vsebujejo glas, katerega težko izgovorijo, začnejo se izogibati težkim situacijam (telefoniranju), se v šoli ne javljajo, čeprav snov obvladajo, in tako dalje.

Kakšen naj bo odziv staršev

Pri soočanju z jecljanjem je zelo pomembno, kako se na to otrokovo motnjo odziva okolje in ali se otrok te motnje zaveda. Logopedi staršem priporočajo, da otrokovega govora ne popravljajo, zelo pomembno je, da ob jecljanju ne izražajo svoje zaskrbljenosti z različnimi neverbalnimi oblikami vedenja. Pomembno je, da otroku dajo čas, da pove svojo misel do konca, ga dobro poslušajo, kaj otrok pripoveduje in ne kako, ga nagovarjajo z umirjenim glasom, v govor vnašajo premore, se z otrokom veliko igrajo, v igri dajejo poudarek izštevankam, ritmičnim izmenjavam, krepijo in spodbujajo otrokova močna področja in skrbijo za urejen dnevni ritem. V kolikor se otrok ne zaveda težav, ni treba z otrokom govoriti o težavi. Ob zavedanju težav pa je izredno pomembno, da se o tem z otrokom pogovorimo na njemu primeren način.

Logopedska terapija

Logopedska terapija se v najzgodnejšem obdobju izvaja prek igre, prilagojena mora biti posameznemu otroku in v terapiji je izrednega pomena dobro sodelovanje z otrokovo družino.

Kasneje se v terapevtske programe vključujejo različne tehnike, ki otroku oziroma mladostniku ali odraslemu pomagajo pri obvladovanju govora. V slovenskem prostoru logopedi delujejo v Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, v Centru za sluh in govor Maribor, v Centru za sluh in govor Portorož, zaposleni so tudi v nekaterih zdravstvenih domovih, šolah in vrtcih.

Terapevtski pristopi so različni, pomembno je, da v terapiji izhajamo iz posameznika in mu ponudimo to, kar mu lahko olajša življenje.

Ob mednarodnem dnevu jecljanja, ki smo ga obeležili nedavno, se nam zdi pomembno spregovoriti tudi o odnosu drugih do oseb z jecljanjem. Te osebe pogosto podcenjujejo, jim pripisujejo nevrotične značilnosti. Tudi starši so zelo zaskrbljeni, da se bodo drugi ljudje iz otroka, ki jeclja, norčevali, jim pripisali nižje intelektualne sposobnosti. Zelo pomembno vlogo pri tem imajo učitelji, ki lahko pri tem s svojim subtilnimi odnosom do otroka skrbijo, da se otroku ne naredi krivice, kajti variabilnost jecljanja povzroči, da učenec med odmorom lahko popolnoma tekoče govori, med spraševanjem pa komaj kaj izusti (ne gre za neznanje, temveč za povečan stres).

Film, ki je osebo z jecljanjem pozitivno okarakteriziral, je bil letošnji Kraljevi govor. Opažamo pa, da se odnos okolja do oseb z jecljanjem v zadnjem času le izboljšuje.

Mag. Mateja Gačnik je predsednica Sekcija za motnje fluentnosti, ki deluje v okviru Društva logopedov Slovenije.