Zdaj pa jih je preiskava bančnega ropa pripeljala do povsem drugačnih storilcev. Za umori očitno stoji skupina neonacistov, ki je v ilegali delovala skoraj štirinajst let, pripisujejo pa ji tudi umor policistke leta 2007 v mestu Heilbronn na jugu države. Razkritje je v Nemčiji, ki ohranja močan zgodovinski spomin, zelo glasno odmevalo. Pred berlinskimi Brandenburškimi vrati so organizirali nočno bedenje, kjer so ljudje nosili napise "Rasizem ubija" in imena nekaterih žrtev. Nemška kanclerka Angela Merkel je rekla, da je šokantno in sramotno, da se je kaj takšnega zgodilo v njihovi državi, notranji minister Hans-Peter Friedrich je ukazal preiskavo vseh nepojasnjenih nasilnih dejanj od leta 1998, pri katerih obstaja sum sovraštva do tujcev. "Po vseh informacijah, ki jih imamo, gre za novo obliko skrajno desničarskega terorizma," je dejal. Spiegel je skupini posvetil vso naslovnico.

Trupli in dokazi v zažganem avtodomu

Za umori naj bi stala skupina Podtalni nacionalsocialisti, ki je delovala od leta 1998. Policiji je preboj uspel minuli teden, ko je preiskovala oborožen rop v mestu Eisenach. Dva osumljenca ropa je našla mrtva v zažganem avtodomu. Očitno sta se ustrelila sama. Toda našla je tudi drug, nepričakovan dokazni material. Tam je bil srhljiv DVD, ki sta ga za seboj pustila 38-letni Uwe Mundlos in 34-letni Uwe Böhnhardt. Na posnetku sta priznala umor devetih tujcev in umor 22-letne nemške policistke, ki so jo med odmorom za malico ustrelili v obraz. V avtomobilu so bile njena pištola in lisice. Po poročanju Spiegla in tabloida Bild so bili na zgoščenki posnetki nekaterih umorov pa tudi priznanje bombnega napada v turškem delu Kölna leta 2004, v katerem je bilo ranjenih dvaindvajset ljudi.

Preiskovalci, ki mnoge odgovore še iščejo, upajo, da bodo še več izvedeli od njune sostanovalke. Gre za 36-letno izpričano neonacistko Beate Zschäpe, ki se je policiji predala sama, še pred tem pa pognala v zrak stanovanje, kjer so živeli. Po poročanju nemškega tiska noče govoriti s preiskovalci oziroma je pripravljena spregovoriti, če ji ponudijo nižjo kazen. Pomagala bi lahko razkriti, ali za skupino stoji širša mreža sodelavcev ali podtalnih neonacističnih skupin. Policija je v povezavi z dogodki aretirala še najmanj eno osebo.

Sodelavci tajnih služb?

Nemški mediji so skupino hitro poimenovali Frakcija rjave armade (po Frakciji rdeče armade, skrajne nemške levičarske skupine, ki je odgovorna za smrt 34 ljudi in je bila najbolj dejavna v 70. letih). Spiegel ocenjuje, da gre za neonacistično nasilje, kakšnemu Nemčija še ni bila priča po drugi svetovni vojni. Nemški neonacisti namreč veljajo za marginalizirane, razdrobljene skupine ali posameznike, ki so v preteklosti s svojimi dejanji občasno opozorili nase, a nikoli v tolikšni meri.

Skupina naj bi delovala štirinajst let, pri čemer zdaj ocenjujejo, da je v tem času zagrešila najmanj štirinajst bančnih ropov in tako financirala delovanje ter bila očitno tako spretna, da je ves čas ostala neodkrita. Enkrat so ji sicer že bili za petami. Leta 1998 je policija omenjeno trojico obiskala na domu, našla orožje in nacistično propagando, a so zbežali in ostali v ilegali - vse do zdaj. Nemški mediji ob tem ugibajo, ali niso bili v preteklosti vsi trije, posebej pa Zschäpejeva, sodelavci nemških tajnih služb, ki se skušajo inflitrirati v skrajne skupine z novačenjem njihovih pripadnikov. Tajne službe trditve, da bi bil kateri od pripadnikov "rjavih brigad" na spiskih njihovih ovaduhov, odločno zanikajo.