Weidmann je prepričan, da bi odločitev ECB za prevzem vloge posojilodajalca državam v skrajni sili dodatno povečala nestabilnost in bila obenem jasna kršitev pravnega reda EU, saj temeljna pogodba unije to osrednji denarni ustanovi evrskega območja izrecno prepoveduje.

"Denarna politika ne more in ne sme reševati solventnostnih težav držav in bank," pa je prvi mož Bundesbank zatrdil v današnjem nagovoru na konferenci Euro Finance Week v Frankfurtu.

Po njegovih besedah je zategovanje lovk s strani politike po denarni politiki nevarno. "Če se bo denarna politika v območju evra odmikala od svojega mandata zagotavljanja cenovne stabilnosti in na koncu delovala celo v nasprotju s prepovedjo financiranja držav, ni na kocki nič manj kot njena verodostojnost, ki jo je skozi zagotavljanje stabilnih cen gradila skozi desetletja in se pri tem upirala pritiskom," je bil jasen.

"Ne vem, kako lahko zagotovite stabilnost denarne unije s kršenjem njenih pravnih podlag. Ne vem, kako lahko vzpostavite zaupanje v sistem, ki krši zakone," je opozoril.

Weindmann se je s tem odzval na vse glasnejše pozive po tem, da bi morala ECB skozi možnost posojanja začasnemu skladu za zaščito evra (EFSF) okrepiti njegovo finančno moč, in na ugibanja, da bi utegnili biti v Frankfurtu v strahu pred širitvijo dolžniške krize na Italijo prisiljeni pristati na to, da prevzamejo vlogo kreditorja držav v skrajni sili. To bi pomenilo, da bi lahko v zameno za stroge ukrepe odkupovali državne obveznice članic območja evra in tako zmanjševala pritisk finančnih trgov nanje.

To ECB v omejenem obsegu že počne skoraj leto in pol, saj na sekundarnem trgu odkupuje državne obveznice ranljivih članic območja evra. V zadnjih mesecih skrbi predvsem za zniževanje pritiska na italijanske in španske obveznice. A pri tem početju je v primerjavi z npr. ameriško centralno banko zelo zadržana.

Vse več strokovnjakov meni, da bi sistemska zaveza ECB k tovrstnemu poseganju na trgu umirila dolžniško krizo v evrskem območju, če bi ta ukrep seveda spremljale jasne zaveze k javnofinančni konsolidaciji in tesnejši fiskalni povezanosti. V Berlinu temu nasprotujejo, prav tako so do takšnih predlogov zadržani v sami ECB.

Eden najmočnejših članov sveta ECB je bil kritičen tudi do dosedanjega ukrepanja članic območja evra za reševanje dolžniških težav v območju skupne valute, ki ga je označil za nedoslednega, pri sodelovanju zasebnih upnikov v novem svežnju pomoči Grčiji pa vidi nevarnost za nove pretrese.

"Dvomim, da se s tem, ko iz tedna v teden, iz srečanja v srečanje postavljaš pod vprašaj prejšnje odločitve, je glede ravnanja evropskih voditeljev dejal Weidmann. Po njegovem mestu je pot do rešitve krize skozi uveljavitev tistega, kar je bilo dogovorjeno. Nadaljevanje pritiskov na Grčijo tako vidi predvsem v tem, da država ne uresničuje svojih zavez v skladu z načrti in ne v pomanjkljivi verodostojnosti teh zavez.

Presenetljivo miren je bil tudi glede višine zahtevane donosnosti na italijanske državne obveznice. Po njegovih besedah ne gre za "tako veliko stvar". Večjo težavo vidi v akutnem pomanjkanju zaupanja v ukrepanje Italije, to pa lahko reši le italijanska politika.