Ko je predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj postregel s sicer znanim podatkom, da se kmetovanje pri nas opušča in da danes premoremo komaj slabe štiri odstotke kmetov, mlajših od 35 let, je kmetijski minister v odhajanju Dejan Židan dodal, da poseben problem pri nas predstavljajo male, med njimi tudi ekološko usmerjene kmetije, kjer preveliko število kmetov prehitro finančno omaga, poleg tega se zaradi vse bolj zahtevne zakonodaje in z njo povezanega deleža administracije ti vse bolj bojijo obiskov inšpektorjev. Dejal je, da bodo tej kategoriji začeli že prihodnje leto pomagati po nemškem vzorcu, kar pomeni, da jim bodo delo olajšali in poenostavili, hkrati pa z določenimi ukrepi spodbudili k pridelavi deficitarnih produktov, kamor na primer sodi zelenjava, kjer je samooskrba v nekaj letih s 70 padla na vsega 30 odstotkov. Predsednik sindikata slovenskih kmetov Roman Žveglič je dodal, da potrebujemo takšen sistem, da se bo kmetom splačalo kmetovati, sicer jih več ne bo.
Največ razhajanja v mnenjih je povzročil pogovor o cenah, kjer so si minister Židan ter predstavnika trgovinske zbornice Srečo Bukovec iz Mercatorja in Uroš Grešak iz Tuša skočili v lase zaradi trditve trgovcev, da so slovenski produkti dražji od uvoženih. Židan je njuno trditev označil za sprenevedanje, kar je podkrepil s podatkom, da dobi slovenski kmet za liter mleka manj kot kmet v Nemčiji ali Avstriji, čeprav dela v težjih razmerah, kar pomeni, da negativni cenovni učinki nastajajo nekje na drugem koncu verige.
Trgovca sta še pristavila, da od domačih pridelovalcev kljub dobri volji enostavno ne morejo dobiti zadostnih količin živil. "Pojem poštena cena pomeni to, da močnejši ne pritisne šibkejšega, da prodaja pod ceno," je dejal Židan in po besedah, da ni druge alternative, kot povečati oskrbo z živili iz lastnega okolja v Sloveniji, požel aplavz navzočih.
