Včeraj so o tem znova sestankovali s predstavniki ministrstev za kmetijstvo (MKGP), finance ter za okolje in prostor, ki so jim pojasnili, da odškodnina zaradi manjšega pridelka na zemljiščih na VVO za leto 2011, ki jo morajo kmetom izplačati koncesionarji za upravljanje vodnih zajetij, šteje kot državna pomoč, za katero mora dati dovoljenje Bruselj. A se kmetje s tem ne strinjajo, kajti če gre za državno pomoč, bi na hektar kmetijskega zemljišča dobili največ 500 evrov odškodnine, realna škoda zaradi manjšega pridelka na VVO pa je pri nekaterih poljščinah bistveno večja. Pri vrtninah, denimo, naj bi znašala tudi do 3000 evrov na hektar v primeru, če kmetje ne smejo uporabljati nobenih pesticidov, dušičnih gnojil, gnojevke...

Branko Ravnik, direktor direktorata za kmetijstvo na MKGP, nam je po včerajšnjem sestanku pojasnil, da ministrstvo za finance vztraja pri razlagi, da odškodnina kmetom zaradi omejitev pri kmetovanju na VVO sodi v shemo državnih pomoči, ki jih mora odobriti Bruselj. Ravnik meni, da je to za letos tudi edina rešitev, če kmetje sploh želijo dobiti kakršno koli odškodnino. Tudi v prihodnje jim jo bodo morali izplačevati koncesionarji, ki upravljajo vodna zajetja, vendar ne več po pravilu de minimis, ki je veljalo za leto 2010, saj je še bolj omejevalno kot državna pomoč. Toda kmetje - na VVO je več kot 500 kmetij - opozarjajo, da jim mnogi koncesionarji (denimo mariborski vodovod in vodovod v Slovenski Bistrici) odškodnine za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti za lani sploh še niso izplačali, čeprav bi to morali storiti do konca junija. Poleg tega približno tretjina kmetij na VVO ne želi odškodnine, temveč zahtevajo nadomestna zemljišča, da bi lahko nemoteno kmetovali. Zemljišč pa država oziroma njen kmetijski sklad nima, saj jih je povečini oddal v najem velikim kmetijskim podjetjem, kot so Perutnina Ptuj, Panvita...

"MKGP ni odigralo svoje vloge, saj še nihče od nas, ki kmetujemo na VVO, ni dobil nobenega nadomestnega zemljišča. Zato se strinjamo s predlogom agrarnega ekonomista dr. Miroslava Rednaka, naj država na prvem VVO, kjer so omejitve najstrožje, od kmetov odkupi zemljišča, da jih bomo lahko s tem denarjem kupili drugje," pravi Milan Unuk, predsednik civilne pobude kmetov na VVO Ptujskega polja, in napoveduje, da bodo kmetje po državnozborskih volitvah uresničili grožnjo in uredb, ki omejujejo kmetovanje na VVO, ne bodo spoštovali, dokler država ne bo poskrbela tudi za odškodnine in nadomestna zemljišča.

Stanko Rukav, predsednik civilne pobude kmetov na VVO Dravskega polja, MKGP očita, da nima strategije za kmetovanje na VVO. "Petnajst let smo bili na istem črpališču vode pri kmetovanju omejeni, zdaj so nam nenadoma spet dovolili odlagati gnojevko, ne vemo pa, kakšni bodo ukrepi v prihodnje, zato svojemu morebitnemu nasledniku ne znam svetovati, v kaj naj se usmeri. Še vsak kmetijski minister doslej je dvignil roke, ko smo prišli do točke, da bi bilo treba stvari rešiti. Že dolgo hodim v Ljubljano na usklajevanja o tem, a ni bilo nobenega napredka. Ne vem, kaj bom povedal svojim kmetom na jutrišnjem sestanku," nam je včeraj potarnal Rukav.