Zgodba se odvija v Zürichu in na Dunaju na predvečer prve svetovne vojne. Razburkano razmerje med Freudom (Viggo Mortensen), njegovim učencem Jungom (Michael Fassbender) in njuno pacientko Sabino Spielerein (Keira Knightley) ogrozi odnos med tesnima sodelavcema in prijateljema. Iz njihovega raziskovanja čustvenosti, ambicij in prevare pa nastane nova moderna misel.

Od telesne grozljivke v globine človekove psihe

68-letni kanadski režiser David Cronenberg se je v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja proslavil kot nesporni kralj telesne grozljivke (body horror, venereal horror). Prva filma, ki sta zaznamovala njegov krvavi in na trenutke nagnusni slog, sta bila "Prišli so od znotraj" (1975) in "Besnilo" (1977). Slednji je letos na ogled tudi v sklopu retrospektiv, tako kot "Zalega" iz leta 1979, kontroverzna zgodba o norem znanstveniku (lik, ki je v njegovih delih zelo pogost), ki naj bi imela tudi elemente avtobiografije. Širšo prepoznavnost sta Cronenbergu prinesla grozljivka eksplodirajočih glav "Skanerji" (1981) in njegov kultni film "Videodrom" (1983). Oba sta na ogled tudi na letošnjem Liffu.

Prizor iz filma Skanerji

V 80. letih je Cronenberg svoj žanr telesne grozljivke, s katerim je raziskoval vprašanja tehnološke mutacije telesa, že približal širokemu krogu občinstva. Leta 1983 je za filmska platna adaptiral roman Stephena Kinga "Mrtva cona", leta 1986 pa je posnel remake ameriške grozljivke "Muha".

Priznanje mednarodnih filmskih kritikov sta mu šele konec 80. in v začetku 90. let prinesla filma "Dead Ringers" in "Golo kosilo", v drugi polovici 90. pa je s filmoma "Crash" (1996) in "eXistenZ" (1999) požel pohvale na festivalih v Cannesu in Berlinu. Po letu 2000 pa je v svojih filmih opustil žanr halucinacij in telesnih mutacij ter se bolj raziskovanju človeške psihologije.

"Po devetnajstih kultnih in celostno izredno doslednih celovečercih se ga še zmeraj drži sloves nespornega prvaka telesne grozljivke, žanra, znanega pod oznako body horror, pa čeprav se je v zadnjih letih odmaknil od biološkega telesa posameznika k delovanju znotraj koncepta družbenega organizma. Medtem ko se s svojim najnovejšim filmom, A Dangerous Method (2011), vrača na polje seksualnosti in norosti, si bo v okviru Liffa v dvorani Slovenske kinoteke moč ogledati retrospektivo Cronenbergovih zgodnjih, predhollywoodskih del, v katerih lahko jasno določimo vse ključne teme avtorjevega opusa," je o Cronenbergu zapisal mladi slovenski režiser Matevž Jerman.

Prizor iz filma Nevarna metoda

Film Nevarna metoda zagotovo spada med festivalski izbor, s katerim ne moremo udariti mimo. Velik režiser, veliki igralci, velika zgodba o velikih osebnostih. Sicer pa je ogled najnovejšega filma ustvarjalca, kateremu je posvečena tudi retrospektiva, dober recept za filmski užitek, še posebej če sodimo po izkušnji iz leta 2009, ko je pedestal, ki letos pripada Cronenbergu, na Liffe zasedel Michael Haneke; skupaj s Hanekejevo retrospektivo so tistega leta na festivalu predvajali tudi njegov zadnji film Beli trak (2009), ki je bil, vsaj za avtorja tega članka, zagotovo najlepša festivalska izkušnja zadnjih let.