Nosilci teh dobrih praks so junaki našega časa, je ob tem dejala Vida Ogorelec, direktorica nevladne organizacije Umanotera, ki pod okriljem evropskih institucij in slovenske vlade izvaja projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse.

V okviru projekta so evidentirali skoraj 60 primerov dobrih praks, nato pa je strokovna skupina med njimi izbrala 15 slovenskih in še 5 tujih praks, ki so jih navdušile ali jih v Sloveniji ne poznamo. Strokovno skupino so sestavljali klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, profesor z ljubljanske biotehniške fakultete dr. Franc Pohleven, strokovna vodja Inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe, profesor z ljubljanske fakultete za strojništvo dr. Sašo Medved, dr. Aljaž Plevnik z urbanističnega inštituta in Vida Ogorelec. Največ dobrih praks so našli na področju energetike, osredotočili pa so se še na trajnostno mobilnost, vrednostno verigo lesa, trajnostni razvoj podeželja, ekološko kmetijstvo, trajnostno proizvodnjo in potrošnjo ter prilagajanje na podnebne spremembe.

Na področju energetike je strokovnjake prepričal avstrijski poslovno-industrijski park Ecopark Hartberg, ki ves v zelenju leži na delno zaprtem odlagališču komunalnih odpadkov. Po besedah dr. Medveda gre za demonstracijski center tehnologij učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, ki je povezan z zabaviščnim parkom. Park ustvarja pogoje za trajnostno delovanje javnih služb in povezavo raziskovalnih institucij z industrijo ter omogoča javno promocijo že omenjenih tehnologij.

Strokovno skupino je prevzela tudi raziskovalno-izobraževalna bivalna enota OLEA v Zagorju ob Savi, ki se sama oskrbuje s toploto, električno energijo in sanitarno vodo. Poleg nje je bila strokovna skupina navdušena nad učinkovito rabo energije v hotelu Bohinj Park, ki je z uporabo geotermalne in odpadne sanitarne vode, toplotne črpalke in varčnih svetil za več kot polovico zmanjšal emisije CO2. Njihovo pozornost je pritegnil projekt energijske prenove večjih stavb v občini Jesenice, med drugim pa so pohvalili tudi Združenje slovenske fotovoltaične industrije, ki je med drugim za Slovenijo pomembna zaradi ustvarjanja novih delovnih mest.

Na področju trajnostne mobilnosti je dr. Plevnik kot primer dobre prakse izpostavil spletno stran www.prevozi.org, prek katere se slovenski študentje in drugi poznavalci tega spletnega orodja dogovarjajo, kdo bi se lahko s kom peljal v določeno smer. Učinki takšnega deljenja voženj (carpooling) niso le finančni prihranek uporabnikov, temveč tudi manjša poraba goriva in manjši izpusti ter manj zastojev, saj se več ljudi vozi v enem avtomobilu. Po besedah dr. Plevnika skušajo takšno povezovanje spodbuditi tudi med uslužbenci javne uprave.

Dobra praksa na področju trajnostne mobilnosti so videokonference podjetja Toyota Adria, ki nadomeščajo službene poti, strokovna skupina pa je izbrala tudi sklop ukrepov v Ljubljani. Mednje med drugim sodijo vzpostavitev javne kolesarske mreže Bicike(lj), povečanje območij za pešce in podaljšanje linij javnega potniškega prometa. "Gre za celoto alternativ, ki zmanjšujejo uporabo osebnega avtomobila," je ocenil dr. Plevnik. Te alternative prinašajo manj emisij in zastojev, manjšo porabo goriva in večje finančne prihranke uporabnikov, povečujejo pa tudi kakovost življenja.

Na področju ekološkega kmetovanja je Anamarija Slabe izpostavila projekt šolskih ekovrtov, ki ga izvaja njihov inštitut (kot je pojasnila, predlog za izbiro ni bil njen), v njem pa sodeluje 144 slovenskih šol, vrtcev in dijaških domov. Njihovi učenci se učijo ekološkega kmetovanja, s tem pa vzpostavljajo tesnejši odnos do okolja in krepijo zavest o trajnostnem ravnanju ter poskrbijo za delno samooskrbo s hrano.

V okviru partnerskega ekološkega kmetovanja prek spletnega portala Ekologičen pa se kmetje neposredno povezujejo s potrošniki in vnaprej dogovarjajo o želenem pridelku, njegovem odkupu in cenah. Projekt predstavlja primer dobre prakse, saj krepi lokalno podeželsko ekonomijo in vez med mestom in podeželjem ter neguje tradicionalno pridelavo hrane, kupcu pa omogoča cenejši nakup kakovostne, doma pridelane hrane.

Na področju trajnostnega razvoja podeželja je strokovno skupino prevzela lokalna ekološka hrana v rimskih šolah in vrtcih, za katero se je zavzela občina Rim. V projektu z italijansko prestolnico sodeluje 40 lokalnih podjetij, ki poskrbijo za 300.000 obrokov na dan. Tako je občina poskrbela za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in kakovostno hrano ter lokalno gospodarstvo. Strokovnjaki so se navdušili tudi nad ekološko vasjo Čadrg na Tolminskem, ki jo sestavljajo štiri od petih vaških kmetij in jo je mogoče prepoznati po lastni blagovni znamki, siru tolminc. S tem projektom se je izboljšal dohodek prebivalcev vasi, od katerih je skoraj polovica mlajših od 30 let, zaradi naravne namesto umetne krme se je zmanjšal pritisk na okolje, vas pa nadaljuje svojo tradicijo.

"V Sloveniji bi se lahko zgledovali po zelenem javnem naročanju na Dunaju, s katerim v avstrijski prestolnici zaradi vključevanja okoljskih kriterijev v razpise prihranijo 30.000 ton emisij CO2 na leto," je na področju trajnostne proizvodnje in potrošnje poudarila Vida Ogorelec. Omenila je tudi več centrov ponovne uporabe v Sloveniji, zaradi katerih na smetiščih konča manj odpadkov, poleg tega pa zaposlujejo teže zaposljive osebe. Na področju trajnostne verige lesa je pozornost strokovne skupine zbudil center predelave lesa HIZ Zeltweg iz Avstrije, ki ga po besedah dr. Pohlevna odlikuje celovita predelava lesa iz bližnjega gozda v izdelke z visoko dodano vrednostjo. Poleg sinergijskih učinkov na zniževanje CO2 takšna praksa ustvarja kakovostna delovna mesta na podeželju.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj pa je na področju prilagajanja na podnebne spremembe predstavila program angleške vlade za podporo temu prilagajanju, ki temelji na informiranju gospodarstvenikov, kmetov in drugih o prihodnjih scenarijih razvoja podnebja ter orodjih in metodah za prilagajanje. Takšen program bi po njenih besedah potrebovali tudi pri nas. Omenila je tudi lanskoletne katastrofalne poplave, ki so zaradi pravočasnega opozorila meteorološke službe in zglednega sodelovanja sil za zaščito, reševanje in pomoč po njenem prepričanju povzročile za polovico manj škode, kot bi jo sicer. Vida Ogorelec je po predstavitvi dobrih praks dejala, da niso "niti iskali niti našli idealnih praks", a vsak primer ima določene elemente, za katere želijo, da se razširijo tudi v drugih okoljih.

V naslednji fazi projekta bodo izbrane dobre prakse predstavljene javnosti, projekt pa se bo v začetku poletja 2012 končal z objavo priporočil odločevalcem za nadaljnjo uporabo in širjenje dobrih praks.