BRIAN COWEN (Irska): Irski premier se je moral kot prvi voditelj katere od držav evroobmočja posloviti od položaja, potem ko je njegova stranka Fianna Fail izgubila volitve februarja. Šlo je za pravi politični pretres, saj je desnosredinska stranka v irski politiki dominirala osem desetletij. Novi premier je postal Enda Kenny iz desnosredinske stranke Fine Gael, ki je napovedoval, da si bo s pogajanji prizadeval spremeniti pogoje, pod katerimi je bila Irski odobrena mednarodna pomoč. K njej se je morala Irska zateči konec lanskega leta.

JOSE SOCRATES (Portugalska): Socialistični premier je odstopil marca letos, potem ko je parlament zavrnil paket ukrepov za izhod iz finančne krize. Portugalska je bila nato prisiljena zaprositi za mednarodno finančno pomoč, v zameno pa mora izvesti vrsto varčevalnih ukrepov in reform. Na predčasnih parlamentarnih volitvah junija so zmagali konservativni socialdemokrati Pedra Passosa Coelha. Čeprav je volivcem obljubljal, da bo ostro nastopil proti Bruslju, je moral tudi sam sprejeti s paketom pomoči povezane varčevalne ukrepe.

JOSE LUIS RODRIGUEZ ZAPATERO (Španija): Po večmesečnih protestih proti strogim varčevalnim ukrepom njegove vlade se je socialistični premier julija odločil za predčasne parlamentarne volitve, ki bodo 20. novembra. Zapatero je že spomladi na podlagi slabih rezultatov javnomnenjskih raziskav sporočil, da na volitvah ne bo nastopil. Glede na raziskave bo absolutno večino v parlamentu osvojila konservativna Ljudska stranka.

BORUT PAHOR (Slovenija) - Premier iz vrst socialdemokratov je padel 20. septembra, ko parlament njegovi vladi ni izglasoval zaupnice. S slednjo je želel dobiti mandat za nadaljnje izvajanje reformne politike v luči krize. Že pred tem sta ga zapustili koalicijski partnerici DeSUS in Zares. Pahor bo na predčasnih volitvah 4. decembra ponovno nastopil, a so glede na javnomnenjske raziskave pred njegovo SD še SDS ter novoustanovljeni stranki Gregorja Viranta in Zorana Jankovića.

IVETA RADIČOVA (Slovaška): Krščanskodemokratsko premierko je oktobra spodneslo glasovanje o zaupnici, ki ga je Radičova vezala na glasovanje o krepitvi začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF). Podporo ji je odrekla ena od štirih koalicijskih strank, Svoboda in solidarnost (SaS). Podporo EFSF je zato morala Radičova poiskati pri opozicijski stranki Smer, ki je v zameno zahtevala predčasne volitve. Radičova do volitev 10. marca prihodnje leto še opravlja dolžnosti premierke.

GEORGE PAPANDREOU (Grčija): Socialistični premier je Grčijo skoraj dve leti krmaril skozi gospodarsko in politično krizo brez primere. V tem času je kljub valu protestov uspel uveljaviti izjemno stroge varčevalne ukrepe v zameno za mednarodne pakete pomoči. Pogubna zanj je bila odločitev, da bi Grki o najnovejšem paketu pomoči, o katerem so se voditelji EU dogovorili konec oktobra, odločali na referendumu. Napoved, ki jo je kasneje preklical, je naletela na kritiko tako med evropskimi voditelji kot tudi člani Papandreoujevih socialistov. Nasprotovanje je izrazila tudi konservativna opozicija. Zdaj se v Grčiji dogovarjajo o oblikovanju vlade narodne enotnosti, ki pa je ne bo vodil Papandreou.

Za naslednjega v vrsti premierov, ki bi jih dolžniška kriza še lahko stala položajev, velja predsednik italijanske vlade SILVIO BERLUSCONI. Milijarderju so sicer doslej že večkrat napovedovali politično smrt, a se mu je kljub številnim korupcijskim aferam in spolnim škandalom uspelo obdržati na oblasti. Dolžniška kriza vendarle predstavlja dodaten pritisk nanj, saj ga številni tako doma kot v tujini vidijo kot glavno oviro za sanacijo italijanskega proračuna. Imel naj bi le malo možnosti, da prestane današnje glasovanje o proračunu za lani, še piše APA.