Mestna občina Maribor in občina Ormož sta nedavno vsaka v svojem občinskem svetu potrdili ustanovitev skupnega podjetja Hardeška šuma, s čimer sta zaradi po njihovem neaktivne vloge ministrstva za okolje in prostor vladi želeli poslati neke vrste signal, da z realizacijo projekta mislita resno. Vendar pa je od skupnega projekta desetih občin ostalo le malo zainteresiranih, saj so vse ostale lokalne skupnosti od projekta že odstopile in se pridružile ostalim regijskim centrom, ki so z realizacijo projektov bolj pohiteli.

Medtem ko na mariborski občini ta teden odgovorni za pojasnila v zvezi s projektom niso bili dosegljivi, pa so v Ormožu povedali, da jim je bilo rečeno, da si kohezijskih sredstev ne morejo obetati. "Občini sta se zato odločili, da bosta skušali projekt izpeljati s pomočjo lastnih sredstev, rezultat tega pa je ustanavljanje skupnega podjetja," je za STA povedal svetovalec za razvojne projekte, gospodarske javne službe, prostor in varstvo okolja na ormoški občini Roman Rozman.

Rozman ob tem priznava, da je do realizacije projekta še zelo daleč, zato še ni dokončno znan terminski načrt, niti kako bi projekt financirali. Dejstvo pa je, poudarja, da so jim na okoljskem ministrstvu v preteklosti večkrat potrdili, da je omenjeni projekt najboljša možna rešitev za vzpostavitev regijskega centra za ravnanje z odpadki. Kot pravi, verjetno drži, da so jih nekateri drugi tovrstni projekti, kot sta v Puconcih in na Pragerskem, prehiteli, a prave podpore vseeno niso zaznali niti na državni ravni.

Lokacija v Hardeški šumi bi omogočala sprejetje okoli 700.000 ton preostanka nenevarnih komunalnih odpadkov. Gre za skoraj že izpraznjen glinokop, ki izpolnjuje vse pogoje za izgradnjo odlagališča, kar je potrdila tudi ekspertna skupina, ki za področje Evropske unije izvaja revizijske oglede posameznih okoljskih projektov. Mnenje ekspertov je bilo, da je ta lokacija v regiji ena najprimernejših za gradnjo deponije.

Celoten projekt bi bil po grobih ocenah in načrtih, ki so predvidevali pokrivanje območja z okoli 200.000 prebivalci, vreden več kot 60 milijonov evrov, od tega dobrih 35 milijonov evrov za energetsko izrabo v Mariboru. Občini po Rozmanovih besedah sami naenkrat nista sposobni zagotoviti tega denarja, postopna realizacija projekta pa bi jima to morda omogočala, saj pogovori z državo ta trenutek v zvezi s projektom ne potekajo.

V zvezi s projektom so se za STA odzvali tudi na pristojnem ministrstvu. Kot so pojasnili, so v začetku letošnjega leta dali v javno razpravo predlog operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki, v njem pa je med drugimi lokacijami odlagališč dolgoročnega pomena v Sloveniji opredeljena tudi lokacija Hardeška šuma. Trenutno je v javni razpravi tudi okoljsko poročilo za omenjeni dokument, v katerem je z okoljskih vidikov lokacija ocenjena kot ena najboljših.

"Realizacijo navedenega projekta bi finančno podprli, če bi bila vanj vključena večina občin v Podravju, vendar do poenotenja stališč v regiji ni prišlo. Res pa je, da se izteka tudi čas za pripravo kohezijskih projektov za obdobje 2007-2013, tako da je vse manj možnosti za realizacijo tega projekta iz kohezijskih sredstev," menijo na okoljskem ministrstvu in dodajajo, da ga zainteresirane občine lahko izvedejo iz drugih virov ali na način javno-zasebnega partnerstva.