Savdske oblasti so še okrepile varnost, zanjo bo skrbelo več kot sto tisoč pripadnikov varnostnih sil. Po navedbah notranjega ministra Najefa bin Abdula Aziza, ki je pred nedavnim postal kronski princ, je njihova naloga zagotoviti vsem vernikom mirno romanje brez smrtonosnega prerivanja, kakršnemu so bili v velikanski množici že nekajkrat priče. Možnih političnih nemirov ni omenjal, so pa oblasti očitno pripravljene tudi nanje, saj so ob prinčevem pregledu priprav na hadž vidno izstopali pripadniki protiterorističnih in protiprotestniških varnostnih enot.
Z mislimi pri arabski pomladi
Da romanje v najsvetejše muslimanske kraje, ki naj bi ga vsak musliman pri ustreznem zdravju in finančnih zmožnostih opravil vsaj enkrat v življenju, vernike tokrat ne odvrača od aktualnega političnega dogajanja, pričajo izjave popotnikov v Savdsko Arabijo. Adil Mohammed Al Saidi ki se je na hadž podal iz sosednjega Jemna, tako upa na hitro rešitev tamkajšnje že osemmesečne ljudske vstaje proti predsedniku Salehu, ki jim vlada že tri desetletja. "Položaj v moji državi je tragičen in molim boga, da se kriza konča," je povedal dopisniku AP in dodal, da je tudi sam sodeloval v protivladnih demonstracijah. S prošnjo, da bog vrne mir v Sirijo in vse islamske države, je v Meko pripotoval tudi Kalaf Džuma Al Hamidi iz sirskega Alepa, Jusef Isa Askar iz libijskega Naluta pa je pozdravil padec Gadafija. Z rdeče-zeleno-črno zastavo nove linijske revolucije je pred Veliko mošejo v Meki sonarodnjake poprosil, naj "po štirih desetletjih potrpežljivosti vzdržijo še leto ali dve, da se v deželi zagotovita prava varnost in boljše življenje".
Hadž je najstarejši in najsvetejši muslimanski verski ritual za 1,3 milijona muslimanov po vsem svetu, ki z arabskimi mimo vere ne delijo niti tegob niti naftnih bogastev. V Meko in Medino, ki se iz leta v leto drastično spreminjata s številnimi namestitvenimi, infrastrukturnimi in drugimi objekti za sprejem romarjev, se iz drugih držav letos hadža udeležuje 1,7 milijona vernikov, okoli 800.000 pa je Savdijcev. Večina jih bo v petih dneh opisala 40-kilometrski krog od črnega kamna Kabe prek Mine do vzpetine Ararat ter ga po kamenjanju hudiča v podobi treh stebrov sklenila s ponovno obkrožitvijo Kabe. Kljub nasprotovanju savdskih vahabitov bodo mnogi od tujih romarjev obiskali še nekatere druge zanje svete kraje, med njimi jamo Hira na gori Džabal al Nur, kjer naj bi Mohamed doživel razsvetljenje. Vahabiti so prepričani, da romanja k tem zgodovinskim krajem islama ogrožajo čistost monoteizma in vodijo k malikovanju, zato skušajo tudi druge muslimane odvrniti od njih.
