Valentić je zatrdil, da je v skladu s takratnim delovanjem vlade pogodbo o posojilu za nakup hrvaških diplomatskih predstavništev lahko podpisal le zunanji minister. Takrat je bil to Mate Granić. Po Valentićevih besedah je Granić takrat na vladi predlagal, da bi najeli posojilo za nakup hrvaških veleposlaništev, ker je imela Hrvaška veleposlaništvo le na Dunaju in v eni od južnoameriških držav.

Pogodbo z banko Hypo so podpisali januarja 1995, potem ko so pogajanja z banko potekala od avgusta 1994, ko je bil Sanader namestnik ministra Granića. "Mislim, da je pogodbo z banko Hypo podpisal takratni podpredsednik vlade in zunanji minister Granić, obstaja pa tudi možnost, da je minister za podpis pogodbe pooblastil svojega namestnika," je izjavil Valentić.

Dodal je, da omenjeno posojilo v vrednosti 20 milijonov evrov ni bilo glavna tema takratne vlade, ki je delovala v času neposredne vojne nevarnosti in visoke inflacije, ki je grozila z "argentinskim sindromom".

Nekdanji šef Sanaderjevega kabineta na zunanjem ministrstvu in njegov svetovalec Miroslav Kovačić je potrdil, da se je Sanader kot posrednik v pogajanjih z banko Hypo jeseni 1994 nekaj manj kot desetkrat na zunanjem ministrstvu srečal s predsednikom uprave koroške banke Wolfgangom Kultererjem.

Povedal je, da je na Sanaderjevo zahtevo večkrat tudi osebno povabil Kultererja na sedež hrvaške diplomacije in da je bil morda na enem od teh srečanj s Kultererjem tudi drugi član uprave banke Hypo Günter Striedinger, proti koncu leta 1994 pa se je enega od njih udeležil tudi Granić.

Pričala je tudi nekdanja direktorica begunjskega Elana Božena Ključarić, ki je potrdila, da je videla skupaj Sanaderja in Kultererja ter nekdanjega direktorja Privredne banke Zagreb (PBZ) Martina Katičića po srečanju te trojice v enem od zagrebških hotelov. Ključarićeva je takrat čakala na pogovor s Kultererjem in Katičićem glede posojila banke Hypo Elanu, ki je bil takrat v lasti PBZ.

Čeprav Ključarićeva ni mogla potrditi, kdaj natančno se je zgodilo omenjeno srečanje, ko je Sanaderja tudi osebno spoznala, niti kaj je bila tema pogovora Sanaderja in Kultererja, je tožilstvo z njenim pričanjem poskušalo ovreči Sanaderjeve trditve med preiskavo, češ da se je s predstavniki banke Hypo srečal "le dvakrat na zunanjem ministrstvu". Sicer pa je Sanader dejal, da je zaradi znanja nemščine opravil samo "tehnični del pogovorov z banko Hypo.

Sanaderjeva obramba se je sodniku Ivanu Turudiću pritožila zaradi uhajanja dokumentov o sojenju, ker je o pričanju Ključarićeve že v četrtek pisal Jutarnji list. Uhajanja dokumentov so obtožili tožilstvo, ki pa je to zanikalo. Sanader je povedal, da je zaradi uhajanja vsebine pričanj ogrožena njegova pravica do pravičnega sojenja.