Niko Kavčič se je rodil 7. decembra 1915 v Škofji Loki. Leta 1937 se je zaposlil v Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani in kasneje v Beogradu. Leta 1941 se je vključil v NOB, od leta 1942 je delal v partizanski tehniki in bil med vodilnimi v varnostni službi na Gorenjskem, je navedeno na Wikipediji.
Organizator združitve
Kot so pred leti zapisali v Mladini, je do leta 1955 je delal v gospodarskem oddelku udbe. Za tem se je vrnil v bančniške vode. Med leti 1955 in 1963 je bil direktor Komunalne banke Ljubljana, med leti 1960 in 1963 tudi generalni direktor centrale Narodne banke v Ljubljani. Do leta 1965 je vodil Splošno gospodarsko banko SRS, nato je bil namestnik generalnega direktorja Jugobanke v Beogradu, predsednik Združenja bank Slovenije (1967) in generalni direktor Kreditne banke in hranilnice Ljubljana (1969-1972). Kavčič je organiziral združitev bank v Sloveniji v okviru Ljubljanske banke.
Leta 1972 je bil odstavljen z vrha Ljubljanske banke, postal disident in konec 80. let tudi politični mentor tedaj perspektivnih mladincev Janeza Janše in Igorja Bavčarja. Med letom 1972 in 1990 je bil v politični nemilosti.
V 80. letih prejšnjega stoletja sta takratna novinarja in kasnejša politika Janša ter Bavčar po njegovih zapiskih pripravila in izdala spomine nekdanjega predsednika izvršnega sveta Staneta Kavčiča. Leta 2001 je izdal obširno avtobiografijo z naslovom Pot v osamosvojitev.
Zlati red za partizanstvo
Leta 2006 je od tedanjega predsednika republike Janeza Drnovška prejel državno odlikovanje zlati red za zasluge za njegovo partizansko delovanje na Gorenjskem, ki se je začelo leta 1941, še posebej za njegov spopad z Gestapom in za povojno graditev gospodarske in finančne samostojnosti Slovenije, so zapisali na portalu MMC RTVS.
Veljal je za starosto slovenske levice in tako februarja lani razburil z izjavo, da je treba zamenjati vodstvo LDS in da določeni krogi razmišljajo o osvežitvi levice in celo o poskusu zamenjave premierja Boruta Pahorja.
