Papandreou se je za glasovanje o zaupnici vladi odločil zaradi vse manjše podpore reformam njegove vlade med prebivalstvom in v opoziciji. Če namreč želi Grčija poravnati svoje dolgove in se izogniti bankrotu, mora pristati na zahteve, ki so vezane na mednarodno pomoč EU in IMF, ki jo država nujno potrebuje.
Trdi pogoji, povezani z ostrimi varčevalnimi ukrepi, pa so med prebivalstvom naleteli na veliko nezadovoljstvo in v državi sprožili val stavk in protestov. Papandreou se je zaradi tega pred dnevi celo odločil za razpis referenduma, na katerem bi Grki odločali o dogovoru za celovito rešitev evra, ki vključuje tudi pomoč Grčiji.
Pozivi uspešni
Odločitev o referendumu je sprožila veliko neodobravanje tako doma kot tudi v svetu, številni voditelji pa so Papandreouja pozvali, naj se referendumu odpove. Konservativna opozicija in celo več ministrov ter poslancev iz vrst vladajoče socialistične stranke se je zavzelo za oblikovanje prehodne vlade, slišati pa je bilo tudi pozive k odstopu premierja.
Papandreou je spričo teh pritiskov v četrtek dal vedeti, da je pripravljen odstopiti od referenduma, izrazil pa je tudi pripravljenost na pogovore z opozicijo o oblikovanju prehodne vlade.
Negotova usoda
Kljub temu pa je usoda Papandreouja, ki mu po mnenju opazovalcev grozi padec, negotova. Glasovanje o zaupnici se v parlamentu tradicionalno začne opolnoči. Poslanci bodo glasovali posamično, in sicer tako, da bo vsak z glasnim "da" ali "ne" izrazil svojo odločitev.
V 300-članskem parlamentu potrebuje Papandreou podporo najmanj 151 poslancev, ki pa jo bo verjetno težko dosegel. V četrtek sta najmanj dva poslanca socialistov, ki imajo v parlamentu 152 mandatov, napovedala, da se bosta glasovanja vzdržala.
