Omenjenih 564 milijonov ton povečanih emisij je toliko kot v ozračje na leto izpustijo vse države na svetu, če bi izvzeli tri največje onesnaževalce, ki so Kitajske, ZDA in Indija. Ravni izpustov so tako lani presegle najbolj pesimistični scenarij znanstvenikov medvladnega panela o podnebnih spremembah postavljen pred štirimi leti.
Da se je finančna kriza leta 2010 končala, bi lahko nakazovali udi podatki o izpustih toplogrednih plinov, saj to pomeni, da so ljudje več potovali, tovarne pa so povečale porabo fosilnih goriv, kot je na primer premog. Tega največ porabita Kitajska in Indija, kjer so izpusti toplogrednih plinov zaradi kurjenja premoga od leta 2009 do 2010 porasli za osem odstotkov.
Dobra novica pa je, da so nekatere države odgovornejše. Medtem ko Kitajci, Američani in Indijci pospešeno uničujejo planet, pa so razvite države, ki so ratificirale kyotski protokol o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, uspele znižati svoje izpuste za osem odstotkov pod ravnijo leta 1990. Do takrat so razvite države spustile v ozračje okoli 60 odstotkov toplogrednih plinov, danes pa jih manj kot polovico.
