Zdaj so že začeli pogovore s približno petsto osebami, ki so preživele koncentracijsko oziroma uničevalno taborišče Auschwitz-Birkenau. "Ne moremo izključiti možnosti, da je kdo od nacističnega osebja v taborišču še živ. V tem primeru bi bil odgovoren za zločine proti poljskemu narodu," je dejal Piotr Piatek, tiskovni predstavnik poljskega Inštituta za narodno spominjanje, ki je bil ustanovljen leta 1998 in je med drugim zadolžen za preganjanje vojnih zločincev. Preučili bodo tudi, kako je bilo v taborišču organizirano prisilno delo in kakšni medicinski poskusi so potekali. Znano je, da so v Auschwitzu nemški "zdravniki" še posebno zavzeto iskali načine za čim hitrejše pobijanje ljudskih množic in za sterilizacijo žensk. Po besedah Piateka bo to zadnja preiskava o Auschwitzu.

Auschwitz je bil najbolj zloglasen med koncentracijskimi taborišči, posebej njegova enota Auschwitz II-Birkenau, ki je bila namenjena iztrebljanju. Šlo je torej za uničevalno taborišče in tam je bilo ubitih največ ljudi med vsemi nacističnimi taborišči, več kot 1,100.000. Taborišče na poljskih tleh so Nemci odprli leta 1940 in tja z vlaki vozili predvsem Jude, ki so predstavljali devet desetin žrtev. Januarja 1945 so taborišče osvobodile sovjetske enote.

Uradno preiskavo nacističnih zločinov v Auschwitzu so na Poljskem odprli že v 70. letih. V 80. letih so jo prekinili oziroma končali, ker je bilo v času hladne vojne prezapleteno iskati in spraševati priče dogodkov in morebitne storilce, ker je bila Poljska del sovjetskega bloka. Vložili niso nobene obtožnice.

Eden vodilnih lovcev na nacistične zločince Efraim Zuroff je pozdravil odločitev Poljske. Ocenil je, da bi lahko imela "velikanske posledice" pri odpiranju poti do novih obtožnic proti nacističnim zločincem.

Letos dva velika procesa in ena obsodba

Letos sta potekali dve odmevni sojenji. Maja so po dolgih letih zapletov in sodnih postopkov na pet let zapora obsodili Johna Demjanjuka, in sicer zaradi sodelovanja pri umorih 28.060 Judov. Toliko jih je bilo namreč po ocenah ubitih v uničevalnem taborišču Sobibor na Poljskem v času, ko je bil Demjanjuk tam stražar. Demjanjuka, ki je delal v avtomobilski industriji v Ohiu, so Nemčiji izročili leta 2009 (sojenje je bilo v Münchnu). Demjanjuk je bil prvi stražar, ki so ga obsodili, ker je s svojo vlogo po mnenju sodišča sodeloval v procesu množičnega pobijanja, čeprav ni bilo dokazov, da bi sam direktno moril.

Drugi odmevni proces pa je bilo sojenje Sandorju Kepiru, pripadniku madžarskih enot, ki naj bi sodeloval pri poboju več kot 1250 civilistov v Novem Sadu leta 1942. Sodišče v Budimpešti ga je julija oprostilo, septembra pa je umrl. Kepiro je bil pred tem na prvem mestu letošnjega seznama desetih najbolj iskanih, ki ga je aprila objavil Center Simona Wiesenthala.

V zadnjem desetletju so obsodili 89 nacističnih zločincev, možnost, da bodo ujeli še kakšnega, pa je vse manjša. Na omenjenem seznamu je denimo posebej omenjen Alois Brunner, najpomembnejši operativec enega glavnih avtorjev holokavsta Adolfa Eichmanna. Po trditvah Centra je odgovoren za deportacijo 128.000 Judov v uničevalna taborišča. Desetletja je živel v Siriji, ki ga noče izročiti. Ni pa znano, ali je še živ. Rojen je leta 1912 in bi bil torej star 99 let. Nazadnje so ga po podatkih Centra videli leta 2001.

Na Poljskem je zadnje sojenje zaradi nacističnih zločinov potekalo leta 2001. Poljaka Henryka Manio so obsodili na osem let zapora zaradi sodelovanja pri genocidu v uničevalnem taborišču Chemlno.