Kot je Sarkozy povedal na novinarski konferenci po koncu prvega dela zasedanja voditeljev skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) je sredino zelo močno sporočilo, ki sta ga podala z nemško kanclerko Angelo Merkel, v Grčiji pripeljalo do premika pri zavedanju o trenutnem položaju, ki ga bo, če se bo potrdil, pozdravil ves svet.

Kot je nadaljeval, je podpora dogovoru s 27. oktobra s strani opozicijske Nove demokracije zelo odgovorna in pogumna odločitev. Poleg tega pa so izjave grškega premiera Georgea Papandreuja, da je bil referendum zgolj sredstvo za dosego političnega cilja in da v primeru široke podpore dogovoru o zmanjšanju dolžniškega bremena Grčije ni namen sam po sebi, prav tako zelo pomembne in kažejo na napredek.

Francoski predsednik je pri tem povedal, da se ne ostale članice območja evra ne morejo vpletati v grške notranje zadeve in v politično razpravo v tej prezadolženi članici evrskega območja, vendar pa imajo članice območja evra dolžnost, da ohranijo skupno dediščino.

Eksplozija Evrope

Zatrdil je, da je evro v središču evropskega združevanja in v primeru "eksplozije" evra bi prišlo tudi do "eksplozije" Evrope. Pri tem je spomnil, da so na ozemlju stare celine še v 20. stoletju divjale krvave vojne.

Zatrdil je tudi, da je treba delati na verodostojnosti vseh članic območja evra pri izvajanju potrebnih ukrepov za stabilizacijo evra in pri tem obžaloval napake, ki so jih države pri skrbi za potrebno javnofinančno in gospodarsko podporo skupni denarni politiki storile v preteklosti.

Nemška kanclerka Angela Merkel je medtem glede razvoja dogodkov v Grčiji zatrdila, da za Nemčijo "štejejo dejanja in nič drugega". Kot je zatrdila, mora Grčija izpeljati dogovor s 27. oktobra, zaenkrat pa še ni povsem jasno, kako naj bi do tega prišlo.

"Potrebnih dejanj še ne znam prepoznati. Veliko je razprav," je še rekla in kot pomembno izpostavila hiter da dogovoru evropskih voditeljev. Zopet je tudi poudarila, da je podpore Grčije novemu programu pomoči pogoj za izplačilo šeste tranše posojila iz prvega paketa pomoči tej državi.

Merklova vztraja

Merklova je vztrajala tudi pri sredinih besedah, da bi bil v primeru, ko Grkom to ne bi uspelo, možen tudi izstop Grčije iz območja evra. "Grčijo želimo ohraniti v območju evra, a prednostna naloga za nas je evro in njegova stabilnost," je ponovila. Evropska komisija je danes sicer jasno povedala, da pogodba EU ne predvideva izstopa iz območja evra brez sočasnega izstopa iz unije.

Glede krepitve posojilne sposobnosti sklada za zaščito evra (EFSF) je Sarkozy dejal, da želi območje evra drugim velikim gospodarstvom hitro ponuditi nekaj verodostojnega in ambicioznega. Stališča se po njegovih besedah približujejo, obelodanil pa je tudi, da so v prizadevanja za povečanje finančne moči EFSF vključili tudi ZDA.

Voditelji območja evra so se minuli teden namreč dogovorili o povečanju finančne moči EFSF na okoli 1000 milijard evrov, in sicer skozi uporabo dveh orodij - zavarovanja tveganj s strani EFSF za nove vlagatelje v državne obveznice območja evra in posebnih skladov za financiranje EFSF, v katere naj bi se ob vlogi IMF stekala tudi sredstva iz držav zunaj območja skupne valute. Najpogosteje se je doslej omenjalo Kitajsko, Rusijo in Japonsko.

Davek na transakcije

Merklova in Sarkozy sta se pred začetkom delovne večerje voditeljev G20 dotaknila tudi današnjih pogovorov glede davka na finančne transakcije. Nemška kanclerka je pojasnila, da ostajajo stališča glede predlogov Nemčije in Francije še naprej zelo različna.

Tudi Sarkozy je zatrdil, da se nima smisla pretvarjati, da obstaja soglasje glede tega vprašanja. "Nekatere države mu ostro nasprotujejo, a vsaj Brazilija in Argentina sta dejali, da načeloma nimata zadržkov," je povedal.

Kot je napovedal, se bodo sedaj nadaljevali pogovori s tema dvema državama o oblikovanju skupine držav, ki bodo prevzele vodilno vlogo pri spodbujanju uvedbe tega davka, ki je "tehnično možen, finančno neizogiben in absolutno ključen z moralnega stališča".