"Pozorno spremljamo tiste stranke, ki bi morebiti lahko sestavile novo vlado. Sviz zdaj že četrtič na parlamentarnih volitvah zastavlja vprašanja političnim strankam in članstvo tokrat dejansko potrebuje te odgovore," pravi Štrukelj. Več kot 40.000 članov se bo namreč odločalo tudi s premislekom, kaj se bo zgodilo z njihovim socialnim in gmotnim položajem, ki izhaja iz delovnih razmerij.
Stranke živijo v vzporednem svetu
Prepričan je, da stranke v Sloveniji živijo v vzporednem svetu, ker predlagajo več liberalnega kapitalizma in bolj dosledno linijo sproščanja tržnih zakonitosti. Sviz po njegovih besedah zanima morebitno znižanje davkov, kaj se bo zgodilo s socialno državo in s socialnimi transferji.
"Napovedujejo fleksibilnejša delovna razmerja, kar pomeni lažje odpuščanje zaposlenih in popolno privatizacijo bank, ki so na udaru celotne zahodne civilizacije," je poudaril Štrukelj. Kot je dejal, ga resno skrbi, da stranke tekmujejo in licitirajo, katera bo napovedala ostrejše reze v javnem sektorju, pa naj gre za zniževanje plač ali število zaposlenih.
Vprašanja Sviza se nanašajo na zaposlitve in socialni položaj
Vprašanja Sviza se nanašajo na zaposlitve in socialni položaj, kar pomeni, ali bodo ohranili sistem kolektivnih pogodb v javnem sektorju oz. ali dopuščajo možnost, da bi vlada spreminjala pogoje dela in višino plač z interventnimi zakoni.
"Naj stranke ne sejejo floskul in konkretno povedo, kaj bodo storile. Ali bodo zmanjševale število zaposlenih, koga bodo odpuščale, v katerem delu javnega sektorja, da se bodo lahko odločil," je dejal.
Javni uslužbenci so se v zadnjih treh letih po njegovih besedah odpovedali uveljavitvi 716 milijonov evrov že pridobljenih pravic, ki so jih z dogovorom in aneksom h kolektivni pogodbi za javni sektor preložili v prihodnost. Opozarja, da se je v dogovoru o ukrepih na področju plač za leti 2011 in 2012 iz lanskega novembra vlada obvezala, da zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju do vključno leta 2013 ne bo preseglo enega odstotka na letni ravni od skupnega števila zaposlenih v javnem sektorju.
Sviz zanima tudi, kakšen namen imajo stranke, ko gre za financiranje izobraževanja, zlasti razmerja med financiranjem glede javnega in zasebnega šolstva.
