Da boste prevzeli krmilo slovenske reprezentance, se je v javnosti omenjalo že dalj časa. Kdaj natančno ste se začeli pogovarjati o morebitnem prevzemu izbrane vrste?

Vse se je zgodilo zelo na hitro in v kratkem času po pogovoru s predsednikom Nogometne zveze Aleksandrom Čeferinom.

Ste kaj takega pričakovali?

Iskreno povedano, o tem nisem pretirano razmišljal. Sam sem že navezoval nekatere stike za vrnitev v Dubaj, imel sem tudi že določene ponudbe za prevzem trenerskega stolčka v določenih klubih.

Odkar ste bili imenovani na mesto selektorja, je minil že dober teden. Ste se z reprezentanti že slišali? Vam je kdo izmed njih že čestital?

Sem se že slišal in nekateri so mi seveda tudi čestitali, kar je povsem običajna stvar in v skladu z nekim osnovnim bontonom.

Kakšni so bili vaši prvi vtisi ob prejetih čestitkah, so se vam zdele dobronamerne?

Okoli tega vam kaj konkretnega ne morem povedati, saj sem nekatere prejel preko sporočila sms, nekatere so bile izrečene zelo na hitro, v enem stavku. O občutkih bom lahko govoril, ko bomo skupaj in jih bom lahko pogledal v oči ter se z njimi pogovoril.

Na predstavitveni novinarski konferenci ste povedali, da vas čaka temeljita analiza nastopov slovenske reprezentance, ste se te naloge že lotili?

Seveda, a z njimi še nisem končal. To nameravam storiti v naslednjih dneh. Čakam še na nekatere dodatne informacije. Trenutno sem osredotočen na točno določeno tekmo, tisto proti ZDA. Poleg analize naše reprezentance se posvečam tudi proučevanju igre našega nasprotnika.

Strokovno vodstvo zaenkrat še ni izbrano, v javnosti se omenjajo imena, kot so Nenad Protega, Nihad Pejković in Safet Hadžić.

V tem trenutku je Nihad Pejkovič tisti, ki je še najbolj zanesljiv, medtem ko ostale zadeve glede tega ostajajo še vedno odprte. Upam, da bo vse skupaj znano čim prej, kajti tudi meni je to v veliko pomoč.

Kdaj lahko javnost pričakuje vašo odločitev?

Mediji me v zadnjem času veliko sprašujejo o tem, a konec koncev je to moja odločitev in zna se zgoditi, da bom tekmo proti ZDA odvodil s skrčenim kadrom in se šele nato naknadno odločil o tem, saj tako pomembne odločitve ne želim sprejemati zlahka. Dejstvo je, da so nekatere moje želje glede pomočnikov iz neznanih razlogov taktično onemogočene, zato je o tem, kako iti naprej, potreben temeljit razmislek.

Kakšne spremembe na dolgi rok lahko v igri Slovenije pričakujemo?

Ponavljam, najprej bom moral dokončati z analizo, se z igralci srečati na prvem zboru, z njimi opraviti nekaj treningov. Ko bo mimo tekma z Ameriko, bom veliko lažje tudi samemu sebi postavil določena vprašanja oziroma določene cilje. Zagotovo si želim neke osvežitve in ekipi priključiti tudi kakšnega igralca iz reprezentance do 21 let. Seveda so ti cilji postavljeni bolj na grobo. Vse je odvisno od mojega prvega vtisa na uvodnem reprezentančnem zboru in seveda od tega kako in na kakšen način bomo tekmo proti ZDA odigrali.

Torej proti ZDA korenite spremembe v primerjavi s tekmo proti Srbiji ne gre pričakovati?

Korenitih sprememb ne bo. Za kaj takega je potrebna dobra analiza in komunikacija, prav tako pa mora človek oditi na tekme in si pogledati določene igralce ter jih nato vpoklicati. V tem trenutku za kaj takega ni časa. Sem dejansko v nekoliko neugodnem položaju, a tega se zavedam, zato je nespametno na hitro sprejemati odločitve, saj lahko pustijo dolgoročne posledice.

Se nameravate zaradi tega po nasvet obrniti tudi na Matjaža Keka?

Sam si želim, da bi lahko z Matjažem komuniciral na neki profesionalni ravni. Upam da bo to sprejel. Pa ne samo z njim, tudi z drugimi člani, ki so bili poleg reprezentance, kot tudi čigar mnenje spoštujem in so ves ta čas delovali v slovenskem nogometu in pozorno spremljali slovensko reprezentanco. Nenazadnje sem bil malce oddaljen od samega dogajanja, da bi lahko v tem trenutku stoodstotno objektivno ocenil položaj.

Nogometna zveza Slovenije vas je na selektorsko mesto postavila z enim samim ciljem, da popeljete Slovenijo na SP v Braziliji leta 2014. Tako visoki cilji niso bili postavljeni še nobenemu selektorju slovenske izbrane vrste.

To je res. Tako pač je, vsi si tega želimo, kako realna je ta želja, pa bomo vsi skupaj zelo hitro videli.

Čutite zaradi tega določen pritisk?

Zaradi postavljenega cilja ga v principu ne čutim. Pritiski so drugačne narave. V tem trenutku razmišljam le o tem, kako naj čim bolje opravim svoj posel.

Obdobje, ko je izbrano vrsto vodil Matjaž Kek, so zaznamovali tudi nekatere zdrahe znotraj moštva. Tu je šlo predvsem za vplive številnih menedžerjev in nekaterih drugih lobijev...

Kaj se je dogajalo v preteklosti, ne morem komentirati. Imam svoj sistem vrednot in natanko vem, na kakšen način se bom tega lotil.

Če se ozreva še na vaše delo na Bližnjem vzhodu. Tam ste kot pomočnik Srečka Katanca delovali v reprezentanci Združenih arabskih emiratov (ZAE). Kakšni so vaši vtisi, pridobljene izkušnje?

Vtisi so zelo pozitivni. Hvaležen sem vsem, tako Srečku Katancu kot tudi Nogometni zvezi Združenih arabskih emiratov, da sem imel priložnost sodelovati z njimi. Marsikdo ima zmotno mišljenje, da je tam nogometna eksotika, a nogomet igrajo na zavidljivi ravni. Bili smo na določenih velikih tekmovanjih, kot je azijski pokal, kjer so nastopale reprezentance z izjemno kvalitetnimi igralci, ki igrajo bolj ali manj v Evropi. Sodeloval sem tudi z velikim številom znanih trenerjev, tako da sem se naučil veliko stvari, ki jih do tedaj nisem vedel, oziroma sem jih dojemal bistveno drugače.

Če bi se vam ponudila priložnost, bi se bili še pripravljeni vrniti nazaj?

Dejstvo je, da poznam njihovo mentaliteto in veliko večino nogometašev, ki igrajo v ZAE. Navsezadnje sem si v dveh letih pogledal 165 tekem v živo, zato poznam vsak klub praktično do potankosti. Ne izključujem možnosti, da se nekoč morda tudi vrnem. Seveda pa je vse odvisno od mojega dela na mestu selektorja Slovenije. Upam, da ostanem tukaj.

Za odhod iz Slovenije ste se odločili zaradi negativnih izkušenj z vodenjem CM Celja in zaradi zdravstvenih težav. Funkcija, ki jo boste opravljali zdaj, bo še toliko bolj stresna.

Tega se dobro zavedam. A v tistem trenutku, ko sem zapustil Slovenijo, je bilo za mano deset sezon, v katerih sem se praktično vsakič boril za vrh. Ali je bilo to v drugi ligi ali pa prvi. To za sabo pusti določene posledice. Imel sem nekaj zdravstvenih težav oziroma nesrečnih dogodkov, ki pa nimajo povezave z mojim delom. Vse skupaj se je nabralo in moje zdravstveno stanje je bilo res zelo načeto in enostavno sem potreboval spremembo oziroma premor. Zato sem se odločil za odhod, da se pomirim in z neko distanco ugotovim, kaj si želim v svoji karieri. Vse skupaj mi je zato prišlo zelo prav.

Ko ste bili imenovani za selektorja, so se pojavile tudi prve kritike. Skepticizem nad vašim imenovanjem je izrazil predvsem Zlatko Zahovič.

Moja naloga je, da svoje delo opravim, kar se da najbolje in ves svoj trud ter znanje vložim v ta projekt. V tej zgodbi je rezultat edini, ki je merodajen in edini, ki bo odgovoril na marsikatero vprašanje in kritiko. O kritikah niti ne razmišljam, vsak ima svojo pravico izraziti mnenje, moja naloga pa je, da se z dušo in telesom posvetim delu selektorja in poskušam iztržiti, kar se da največ.

V slovenski reprezentanci je bila tradicija, da novinec zapoje kakšno pesem, jo boste tudi vi?

Tega ne bom storil, saj ne znam peti. Enkrat so me že prepričali, da nastopim na oddaji Zvezde pojejo, a sem dobil več negativnih kot pozitivnih kritik, zato tega več ne bom počel. V zadnjem času so me nekajkrat prepričali, da sem odigral kitaro, a se bom tudi od tega oddaljil. V naši javnosti te stvari bolj kot na pozitivne naletijo na negativne kritike. Te stvari bom zato raje prepustil ljudem, ki to res znajo.

Če bi kljub temu to morali storiti, katero pesem bi zapeli, odigrali?

Trenutno sem v stanju, da bi zaigral skladbo od skladatelja Tomasa Albinonija, Adagio in G minor.

Več intervjujev si preberite v temi Spletni Intervju.