Kot so danes sporočili iz urada vlade za komuniciranje, Pahor meni, da je odločitev grških oblasti sicer njihova suverena pravica, vendar pa po uspešnem zadnjem vrhu evrskega območja "znova močno poglablja nepredvidljivost reševanja dolžniške krize v celotnem območju evra".

Pahor dodaja, da je pred domačo javnostjo ter na sestankih voditeljev vlad in držav EU vedno zastopal načelo solidarnosti in medsebojne pomoči pri reševanju dolžniške krize in koordinaciji politik za hitrejše oživljanje gospodarstva.

"Ta najava grških oblasti gotovo ne bo pripomogla h krepitvi zaupanja finančnih trgov v načrte za rešitev finančne in institucionalne krize EU in evrskega območja," meni Pahor.

Dodaja, da je morda prav od "preudarnih odločitev, kako naprej, usodno odvisna perspektiva evro valute in vsega, kar je z njo kot finančnim stebrom EU povezano". "Kot predsednik vlade sem v zadnjem letu znova in znova opozarjal na nepredvidljivost težav v območju z evrom, potrebo po obvladovanju domače fiskalne stabilnosti in vztrajnega umeščanja v tako imenovani nemško-francoski voz," je zapisal.

Odločitev grških oblasti ga je, kot pravi, "presenetila kot dogodek, ne pa kot proces". "S to odločitvijo postaja bolj zapleten, vendar pa ima območje evra in EU še vedno dovolj moči in odločnega političnega voditeljstva, da se izvleče iz največje krize z okrepljeno povezanostjo," še meni Pahor.

Sklad za zaščito evra zaradi novih pretresov na trgu prestavil izdajo obveznic

ružba, ki upravlja s skladom za zaščito evra (EFSF), se je zaradi poslabšanja razmer na finančnih trgih v luči grške napovedi referenduma o dogovoru o celoviti rešitvi za dolžniške težave v območju evra odločila prestaviti načrtovano izdajo obveznic, s katero naj bi zbrala tri milijarde evrov za izplačilo novega obroka pomoči Irski.

Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP poudaril tiskovni predstavnik družbe EFSF Christof Roche, bodo izdajo izpeljali v bližnji prihodnosti, a gotovo ne ta teden.

Kot piše AFP, ki se sklicuje na bančne vire, bi utegnila EFSF na trgu nastopiti prihodnji teden, potem ko bo grški parlament v petek opravil glasovanje o zaupnici vladi premiera Georgea Papandreuja, znani pa bodo tudi že sklepi vrha 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) v Cannesu.

V vsakem primeru naj bi v družbi s sedežem v Luksemburgu počakali, da se na trge po turbulentnem začetku tega tedna vrne vsaj minimalna raven miru.

Gre sicer za četrto izdajo obveznic EFSF, zbrana sredstva v višini treh milijard evrov pa naj bi se porabila za financiranje dela naslednjega obroka finančne pomoči Irski.

Predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so sredi oktobra izrazili zadovoljstvo z ukrepanjem Irske na področju konsolidacije javnih financ in strukturnih reform, ki so pogoj za mednarodno finančno pomoč državi.

Pozitivno mnenje je bilo podlaga za odločitev o izplačilu nove tranše Irski v višini osem milijard evrov. Novembra lani si je Irska zagotovila 67,5 milijarde evrov pomoči EU in IMF, ki ga lahko črpa v treh letih. Eno tretjino bo prispeval IMF, preostali dve pa EU.

Tokratna izdaja bi bila sicer prva po začetku veljave dogovora o okrepljenem EFSF, ki so mu članice območja evra podelile tudi večjo prožnost pri delovanju. Gre še za julijski dogovor, ki predvideva okrepitev kapitala EFSF na 780 milijard evrov in njegove efektivne finančne moči na 440 milijard evrov. Poleg tega lahko sklad po novem kupuje tudi državne obveznice na sekundarnem trgu in v skrajnem primeru sodeluje pri dokapitalizaciji bank.

Minuli teden pa so voditelji območja evra dosegli dogovor o nadaljnji krepitvi posojilne sposobnosti EFSF brez povečanja poroštev članic območja evra, s čimer naj bi se finančna moč mehanizma okrepila na okoli 1000 milijard evrov.

Omenjena družba s sedežem v Luksemburgu, ki so jo ustanovile članice območja evra, se sicer v imenu držav zadolžuje na mednarodnem trgu in zbrana sredstva kot kreditor na zadnji ravni posoja državam evrskega območja v težavah. Pri tem uživa poroštva članic območja skupne valute. Na ta način se izvaja pomoč Irski in Portugalski, po novem pa se bo z uporabo tega mehanizma pomagalo tudi Grčiji.

Nemčija in Avstrija Grčiji zažugali z neizplačilom zadnje tranše posojila

Nemčija in Avstrija sta grško vlado, ki je danes podprla razpis referenduma o dogovoru za celovito rešitev evra, opozorili, da odločitev o izplačilu zadnje tranše posojila Atenam še ni dokončna. Grški premier George Papandreu pa je danes zavrnil očitke, da evropskih voditeljev ni obvestil o referendumski nameri.

Uradni govorec nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubla je danes v Berlinu poudaril, da je izplačilo zadnjega obroka posojila Grčiji, vrednega osem milijard evrov, odvisno od izida pogovorov, ki bodo na mednarodni ravni potekali v prihodnjih dneh, poročajo tuje tiskovne agencije.

Tudi avstrijska finančna ministrica Maria Fekter je opozorila, da izplačilo šeste tranše lani dogovorjenega 110 milijard evrov težkega posojila Atenam glede na trenutne "dramatične okoliščine" ni gotovo.

Kot je tudi dejala, bodo finančni ministri EU, ki se bodo prihodnji teden zbrali v Bruslju, "pozorno poslušali, kaj imata o tem povedati Mednarodni denarni sklad (IMF) in Evropska centralna banka".

Nemška kanclerka Angela Merkel pa je danes pred srečanjem s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyem, vodji evropskih institucij in IMF ter s predstavniki Grčije v Cannesu dejala, da Evropa od Grčije pričakuje jasna pojasnila o tem, kako namerava implementirati ukrepe, dogovorjene na vrhu v Bruslju 27. oktobra.

"Tisto, kar je za nas pomembno, je akcija. Minuli teden smo dosegli dogovor o reševalnem svežnju za Grčijo. In evropska stran, vsaj Nemčija, želi implementirati ta načrt," je dejala kanclerka. Povedala je še, da ima rada Grčijo, "kadar se ta vede razumno".

Francoski premier Francois Fillon je medtem danes izrazil obžalovanje, da se je Grčija odločila za "enostranski" razpis referenduma. Dodal je, da morajo Grki, če želijo obdržati evro, to povedati hitro in jasno.

Očitki na račun Papandreua oz. grškega referenduma po Evropi dežujejo že cel dan. Predstavniki držav območja evra so jezni predvsem zato, ker naj jih grški predsednik vlade med pogajanji pred vrhoma EU in območja evra minuli teden ne bi obvestil o referendumski nameri.

A Papandreu je te očitke danes zavrnil. Kot je pojasnil prek uradnega govorca Iliasa Mossialosa, je o svojih namenih obvestil evropske partnerje. Pri tem je priznal, da ni podal časovnice napovedi referenduma, saj da je bilo to "zaupno".

Grški premier je razpis referenduma o dogovoru za celovito rešitev evra, ki so ga voditelji EU dosegli 27. oktobra, napovedal v ponedeljek.

Dogovor o celoviti rešitvi krize v območju evra vključuje dogovor z bankami za znaten odpis grškega dolga, dokapitalizacijo bank in krepitev reševalnega sklada za preprečitev širjenja krize.

Ob prispevku iz javnih sredstev v višini 130 milijard evrov in pristanku bank na 50-odstotni odpis nominalne vrednosti grških državnih obveznic se bo grško dolžniško breme s 160 odstotkov do 2020 zmanjšalo na 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).

Članice območja evra in Mednarodni denarni sklad (IMF) bodo Grčiji v drugem paketu v zameno za nadaljevanje strogih varčevalnih in reformnih ukrepov do leta 2014 zagotovili novih 100 milijard evrov pomoči iz javnih sredstev iz sklada za zaščito evra (EFSF), vključno z dokapitalizacijo grških bank, poleg tega pa bo javni sektor prispeval še 30 milijard evrov v zameno za pristanek bank na odpis vrednosti grškega dolga.