Kot je poročal Večernji list na svoji spletni strani, proti Boljkovcu ter bivšem hrvaškem premieru in direktorju varnostnih služb Josipu Manoliću in narodnem heroju Radu Bulatu preiskava poteka že več let. Proti Bulatu so bili vložene tudi kazenske ovadbe, do sojenja pa ni prišlo. Boljkovac in Manolić sta v začetku 90. let prejšnjega stoletja bila tesna sodelavca prvega hrvaškega predsednika Franje Tuđmana, ki je bil tudi general jugoslovanske vojske.

Tako Boljkovca kot ostala dva bremenijo poveljniške in osebne odgovornosti za vrsto vojnih zločinov, ki naj bi jih storile partizanske enote, ter pripadniki nekdanjega oddelka za zaščito naroda (Ozna). Boljkovac in Manolić sta bila poveljnika v Karlovcu oziroma Bjelovaru, medtem ko je bil Bulat eden glavnih partizanskih poveljnikov na severozahodu Hrvaške, dodaja Večernji list.

Potem ko so se v medijih pojavila ugibanja o njegovi aretaciji, je Boljkovac v enem izmed intervjujev avgusta letos dejal, da ni nobenih dokazov ali argumentov za njegovo odgovornost za povojne zločine. Ni zanikal, da so bili storjeni vojni zločini, dejal pa je, da se ne čuti odgovornega zanje. Ocenil je, da bo njegovo prijetje "čista politična aretacija, ker so parlamentarne volitve pred vrati", on pa podpira levosredinsko koalicijo.

Boljkovčev odvetnik Anto Nobilo danes izjavil, da njegovega klienta sumijo vojnih zločinov, ki naj bi ga storila črnogorska enota nekdanjega korupsa ljudske obrambe Jugoslavije (KnoJ) maja 1945 na območju Duge Rese. Nobilo je izpostavil, da gre za sramotno preiskavo, ker Boljkovac ni poveljeval omenjeni enoti. Kot je dodal, je Boljkovac star in bolan in ob hoji potrebuje bergle.

Nobilo je dodal, da 89-letnega bivšega partizana niso aretirali zaradi domnevnih eksekucij ustašev in domobrancev v taborišču Dubovac na karlovškem območju po drugi svetovni vojni, kot so to nakazovale neuradne informacije med preiskavo proti Boljkovcu, ki je bil poveljnik omenjenega taborišča.

"Aretacija Boljkovca "politični spin"

Ocenil je, da je aretacija Boljkovca "politični spin, ki je posledica boja za oblast v HDZ". Hrvaški mediji že več mesecev ugibajo, da je notranji minister Tomislav Karamarko eden glavnih kandidatov za novega predsednika HDZ po parlamentarnih volitvah, ki bodo 4. decembra.

Karamarko, ki je po poklicu zgodovinar ter se je večkrat javno predstavil kot antikomunist, je po prihodu na položaj v vladi napovedal, da bodo "zaradi sprave v hrvaški družbi" preiskali povojne zločine in prijeli odgovorne. Med drugim je izjavil, da je treba besedo antifašizem v preambuli hrvaške ustave nadomestiti z besedo antiavtoritarizem.

Medtem so policisti preiskali Boljkovčevo hišo, bivšega notranjega ministra pa prepeljali na sodišče v Zagreb, ki je pristojno za vojne zločine. Preiskovalni sodnik ima 24 ur časa za odločitev o priporu za Boljkovca. Policija je napovedala, da bo o celotnem dogodku poslala sporočilo za javnost.