Našli so ju ob kopanju gradbišča. Ležala sta tri metre globoko na majhnem pokopališču, kjer so arheologi odkrili še deset grobov iz tistega časa, torej s konca antike. Noben grob ni okrašen. Očitno ne gre za predstavnike višjih slojev. Za omenjeni par bi lahko rekli, da sta bila bogata v ljubezni in revna v denarju. "Verjetno gre za tamkajšnja kmeta," pravi arheolog Donato Labate, ki je vodil izkopavanja.
Ženska ima na roki bronast prstan. Njen obraz je obrnjen direktno proti moškemu, njegova glava pa je nagnjena proti njej.
"Menimo, da sta bila prvotno obrnjena z obrazoma drug proti drugemu," pravi Donato. "Iz položaja vratnega vretenca pri moškem lahko sklepamo, da se je glava kmalu po smrti zavrtela v drugo smer."
Za zdaj še niso ugotovili vzroka smrti in starosti. Očitno sta oba umrla nenadoma. Lahko je šlo za kakšno epidemijo, ki so v tistem času pogosto pokosile cele družine. Vsekakor pa je bil to tudi politično zelo nestabilen čas. Celo 5. stoletje so razna ljudstva, predvsem Germani, vdirala v Italijo in ropala.
Največkrat so prihajala iz Panonske nižine skozi Ljubljanska vrata, kot se imenuje prehod med Rožnikom in grajskim hribom. V tej smeri je na primer leta 452 prodrl tudi Atila (umrl leta 453) s svojimi Huni in nato oplenil številna mesta v severni Italiji, tudi Oglej, eno največjih mest rimskega imperija.
Predvsem germanski vpadi pa so povsem oslabili zahodno polovico rimske države in v leto 476, ko je rimski general germanskega rodu Odoaker (433-493), ki je bil pred tem tudi v službi Atile, odstavil mladega zahodnorimskega cesarja Romula Augustula (460-511), zgodovinarji postavljajo konec zahodnorimskega cesarstva in nekateri celo konec antike.
Kaotične razmere so se v Italiji nato nadaljevale, konec 5. stoletja je za nekaj desetletij zavladal vzhodnogotski kralj Teoderik Veliki, sredi 6. stoletja pa si je Italijo podvrgel bizantinski cesar Justinijan I., ki ga poznamo iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.
