Bolgarska levica je tako po desetih letih očitno izgubila položaj predsednika države, potem ko ga je dva zaporedna mandata zasedal Georgi Parvanov. Kalfin je danes že tudi javno priznal poraz. "Rezultat je jasen, na volitvah nismo zmagali," njegove besede povzema ameriška tiskovna agencija AP.

Rezultati več vzporednih volitev se namreč med seboj res razlikujejo za nekaj odstotnih točk, vendar pa vsi kažejo na prepričljivo vodstvo Plevneljeva, zato ni veliko možnosti, da bi uradni rezultati razkrili drugega zmagovalca.

Državna volilna komisija je sicer že tudi objavila izide po preštetju približno polovice vseh danes oddanih glasov in potrdila napovedi vzporednih volitev, saj je tudi po tem štetju Plevneljev v vodstvu s 54,1 odstotka glasov, Kalfin pa zaostaja s 45,9 odstotka. Volilno udeležbo je komisija zaenkrat ocenila na približno 42 odstotkov.

47-letni Plevneljev je bil do nedavnega minister za regionalne zadeve in si je ime ustvaril s pridobivanjem sredstev EU za infrastrukturne projekte. V predvolilni kampanji je obljubljal predvsem modernizacijo Bolgarije, gradnjo novih avtocest ter izboljšanje podobe Bolgarije v tujini. Za cilj prvega uradnega potovanja v tujino je že izbral Bruselj.

Milijonsko premoženje in podkupovanje

Preden je leta 2009 postal minister, je Plevneljev v Bolgariji poslovno zastopal nemško skupino Lindner in je eden redkih Bolgarov, ki lahko brez strahu javno priznajo, da imajo milijonsko premoženje. S tem obdobjem je povezan tudi zaenkrat edini madež iz njegove preteklosti, saj naj bi za skupino Lindner podkupoval mestne svetnike v Sofiji.

Med ljudmi je še posebej priljubljen zaradi svoje sproščenosti in prijaznosti, a po drugi strani se je v predvolilnih debatah izkazal za precej neizkušenega, plahega in nesposobnega izviti se iz sence premiera Bojka Borisova. Kalfin, nekdanji zunanji minister in sedanji evropski poslanec, se po drugi strani ni mogel otresti ocene, da je le slamnati mož, za katerim vleče niti njegov "boter", dosedanji predsednik Parvanov.

Podobno kot že ob prvem krogu volitev so tudi današnji drugi krog spremljali očitki o razširjenem kupovanju glasov in drugih kršitvah volilne zakonodaje. Kupovalo naj bi se predvsem glasove pripadnikov etničnih manjšin, v prvi vrsti Romov, in to celo že za vsega deset evrov.

Popoln kaos v prvem krogu volitev

Prvi krog volitev pred tednom dni je sicer zaznamoval popoln kaos - poleg obtožb o kupovanju glasov številni volilni upravičenci niso mogli glasovati, saj njihovih imen ni bilo na volilnih seznamih, poleg tega pa so pred volišči nastale dolge vrste, tako da mnogi niso prišli na vrsto za oddajo glasu. Povrhu so kasneje kar med šest in deset odstotkov glasovnic razglasili za neveljavne, kar je neobičajno visok delež.

Opozicijski socialisti tako danes vladajoči stranki GERB niso želeli čestitati, ampak so namesto tega sporočili, da volitve niso bile "niti poštene niti demokratične". "Ni sramotno izgubiti, ampak je sramota na ta način zmagati," je volitve po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ocenil vodja socialistov Sergej Stanišev.