Kot so sporočili iz organizacije Greenpeace Slovenija, številna poročila ne vključujejo rezultatov testiranja hkratne odpovedi več reaktorjev, do katerih je prišlo v japonski Fukušimi, prav tako je v veliki meri zanemarjena nevarnost strmoglavljenja letal.
Po katastrofi v Fukušimi so vsi upravljalci jedrskih elektrarn dobili navodila iz Bruslja, naj v svojih enotah izvedejo stresne teste ter rezultate čim prej objavijo. Namen testov je ugotoviti, ali lahko elektrarne prestanejo ekstremne scenarije, kot so potres, poplave, prekinjena dobava elektrike in prekinitev hlajenja. Številni upravljalci se po navedbah Greenpeacea do danes temu pozivu niso odzvali.
Greenpeaceov svetovalec za jedrsko politiko v EU Jan Haverkamp izpostavlja, da nas je Fukušima naučila, da moramo upoštevati tudi nepredstavljive scenarije in da so stresni testi namenjeni temu, da uprava elektrarn o njih vsaj malo razmisli. "Vendar v načrtih obstajajo številne pomanjkljivosti - zakaj so spregledani evakuacijski načrti za mesta in vasi? Zakaj se ne upošteva starosti reaktorjev? Zakaj so oblasti obljubile, a vseeno niso analizirale hkratne odpovedi več reaktorjev in možnosti strmoglavljenja letal?" se sprašuje Haverkamp.
