V dobrih dveh stoletjih se bo število prebivalcev Zemlje tako posedmerilo. Za zadnjo milijardo je svet potreboval pičlih 12 let. S tem demografske eksplozije še zlepa ne bo konec. Če se bo trend rodnosti nespremenjeno nadaljeval tudi v naslednjih desetletjih (vsako leto se prebivalstvo na svetu poveča za 80 milijonov), bo najkasneje leta 2025 človeštvo doseglo nov mejnik: 8 milijard prebivalcev.

Po napovedih Sklada za prebivalstvo ZN (UNFPA) bi ob koncu stoletja svetovno prebivalstvo utegnilo šteti že več kot 15 milijard ljudi, če bi se stopnja rodnosti le minimalno zvišala. Scenarijev demografske rasti je veliko. Bolj kot se oddaljujejo ciljni datumi, bolj postajajo predvidevanja špekulativna. Eno dejstvo vendarle drži kot pribito: svet se bo znašel pred izjemnimi izzivi. Bo za vse prebivalce še dovolj vode in hrane? Kako zajeziti negativne posledice za okolje? V kolikšni meri se bodo velika urbana središča zažrla v podeželje in tako uničila del že tako omejenih kmetijskih površin?

Za povečavo klikni na sliko.

Evropa na vrhuncu leta 2030

"Baby boom" po drugi svetovni vojni je ob boljši zdravstveni oskrbi v precejšnji meri odgovoren za hiter porast prebivalstva v zadnjih desetletjih. Kljub temu je opaziti zanimiv trend v preteklih šestih desetletjih se je povprečna svetovna rodnost znižala. S šestih otrok na žensko je padla na 2,5 otroka, pri čemer so razlike med najbolj razvitimi državami (1,7 otroka na žensko) in državami v razvoju (4,2 otroka na žensko) še vedno občutne. Letni naravni prirast prebivalstva tako zdaj znaša 1,1 odstotka, kar je zgolj še polovica letne rasti v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Prevelika rodnost v državah v razvoju po ocenah demografov in ekonomistov zmanjšuje možnosti teh držav za vzdržljivo gospodarsko rast, s tem pa tudi za beg iz revščine.

Najbolj poseljena celina bo ostala Azija. Na kontinentu naraščajočih poslovnih priložnosti bo Indija že predvidoma leta 2030 izrinila Kitajsko z mesta najbolj množično poseljene države. Zaradi politike "enega otroka" bo cesarstvo sredine štelo "zgolj" še 1,39 milijarde ljudi, medtem ko bo prebivalstvo Indije doseglo že 1,45 milijarde prebivalcev. S povsem drugačnimi težavami bo soočena Evropa. Zaradi nizke stopnje rodnosti se pričakuje, da bo stara celina vrhunec poseljenosti dosegla leta 2030 s 740 milijoni ljudmi. Nato naj bi prebivalstvo začelo upadati. To bo posledično ogrožalo gospodarsko rast in vzdržljivost zdravstveno-socialnega sistema. Za naraščajoče število upokojencev namreč ne bo več zadosti delovno aktivnega prebivalstva. Danes je na svetu okoli 893 milijonov ljudi, starejših od 60 let. Na polovici stoletja se bo številka starejših Zemljanov povzpela na 2,4 milijarde.

Bo dovolj vode in hrane za vse?

Čeprav bi prebivalstvo do konca stoletja lahko po najbolj "črnih scenarijih" doseglo 15 milijard ljudi, strokovnjaki vendarle ocenjujejo, da bo vode za vse še vedno na pretek. "Vode nam ne bo zmanjkalo," optimistično napoveduje Rob Renner, izvršni direktor Fundacije za raziskovanje vode. "Edina težava je, da je 97,5 odstotkov vode na Zemlji slane, od preostalih 2,5 odstotkov sladke vode pa sta dve tretjini ujeti v zamrznjeni obliki," pravi Renner.

Njegove napovedi so morda preveč optimistične. Voda je na dobri poti, da v postindustrijskem 21. stoletju izrine nafto s piedestala osrednje naravne dobrine. Povpraševanje po njej bo naraščalo hitreje kot svetovno prebivalstvo. Zgolj do leta 2025 bo poraba vode v državah v razvoju narasla za 50 odstotkov, v razvitih državah pa za 18 odstotkov. Združeni narodi povrh tega pričakujejo, da bo že leta 2030 na svetu primanjkovalo 40 odstotkov potrebne vode.

Težave se ne bodo pojavile zgolj pri potešitvi žeje svetovnega prebivalstva. Križ utegne postati tudi oskrba s hrano. Novih kmetijskih površin ne bo. Prav nasprotno. Zaradi povečane stopnje urbanizacije bodo kmetijske površine še hitreje izginjale. Kako torej nahraniti prihodnje rodove, ko pa že zdaj za podhranjenostjo trpi okoli milijarda svetovnega prebivalstva? Strokovnjaki za kmetijstvo odgovarjajo v en glas: povečati je treba produktivnost. To želijo doseči z izboljšanjem kmetijske proizvodnje in vpeljavo genetsko spremenjenih poljščin, ki bi utegnile uspevati tudi v zaostrenih podnebnih razmerah. Težava je "zgolj" ta, da so se sredstva za raziskovanje večje kmetijske produktivnosti po začetku gospodarske krize krepko zmanjšala.